Opis
Sanjarjenje (študija za portret Franka Burtyja Havilanda) je majhna študija in eno redkih del na tej polici, ki jih je Modigliani pustil nedokončana. Postava sedi v profilu, obrnjena v levo, sestavljena iz ločenih pik okrasta, sivo modre, rdeče in kremne barve, med katerimi povsod prosevata topla podlaga. Pri nas nastane kot ročno naslikana kopija, olje na platnu, po naročilu, v osmih merah ali v meri, ki nam jo poveste; pred odpremo vam pošljemo fotografijo končanega platna.
V spodnji razpredelnici ne natisnemo ne letnice ne mere ne muzejske številke. Naše lastno prejšnje raziskovanje je navedlo list muzeja Los Angeles County Museum of Art, inventarno številko 27.7.2a, datacijo in mero 62,23 × 49,53 cm. Ob preverjanju v katalognem naboru 258 Modiglianijevih del jih sedemindvajset deli isti razpon mer, nobeno pa ne nosi te inventarne številke, muzejeva zbirčna stran pa nam ne odgovarja. To je odsotno ujemanje, ne nasprotni dokaz: teh številk niti ne brišemo niti jih ne natisnemo kot dokončane, polja pa ostanejo prazna, dokler jih ne poimenuje zapis, ki ga lahko preberemo.
| Naslov: | Sanjarjenje (študija za portret Franka Burtyja Havilanda) |
| Slikar: | Amedeo Modigliani |
| Izvirna tehnika: | olje in grafit na kartonu, kakor to navaja list, ki smo ga prebrali – glejte opombo zgoraj |
| Naša reprodukcija: | ročno naslikana kopija, olje na platnu, osem mer ali mera po želji |
Sanjarjenje (študija za portret Franka Burtyja Havilanda) – Amedeo Modigliani
Kaj je na sliki?
Sedeča postava je obrnjena v levo v profilu in zapolni vso višino. Nič v njej ni zlito: vsa površina je iz kratkih ločenih potez, položenih druga ob drugo, med njimi pa je pustena vidna topla okrasta podlaga. Glava je zgoraj levo – bled obraz, posut z oranžnimi in rdečimi pegami, temno oko, rdeča usta – pod maso olivno zelene in okraste barve, ki se bere kot lasje ali kapa. Vrat je dolg in bled. Po sredini pade temen pas z rdeče črnim vzorcem. Od tam se telo spušča v desno v okrastih, olivnih in rjavih tonih, desna polovica slike pa se razpusti v ploho rdečih, oranžnih in kremnih pik na temno zelenem. Ob levem robu in vzdolž desnega stojijo navpični pasovi sivo modre in vijoličaste. Spodaj levo je temna načečkana masa in rdečerjav klin. Podpisa na fotografiji, ki smo jo brali, ni videti.
Zakaj naslov pravi študija?
Ker beseda opravlja delo in ni vljudnostna. Slika je res nedokončana, in nedokončana je tako, da je to mogoče prebrati: podlaga proseva, poteze stojijo narazen, namesto da bi se sklenile v površino, obraz pa je nakazan in ne izgrajen. V tem je njena zanimivost. Večina Modiglianijevih portretov ponudi dokončano kožo – obris, dolg vrat, zapolnjeno barvo –, ta pa pokaže stopnjo pred odločitvijo, ko je model še polje ločenih dotikov. Obravnava je bližje temu, kar so počeli njegovi sosedje, kot njegovi lastni poznejši maniri: barva ob barvi in ne barva v barvi. Za istega slikarja, ki se vidno loteva postopka, ki ni njegov, poglejte Béatrice (portret Béatrice Hastings), kjer je poskus s kubizmom.
Meje zapisa
Opomba nad razpredelnico je kratka različica; tu je razmislek. Naš izvorni list navaja muzej, inventarno številko, datacijo in mero, in običajno bi vse štiri natisnili. Nobene od njih nismo mogli potrditi: inventarna številka se ne pojavi v nobenem katalognem zapisu v naboru, ki ga imamo, sedemindvajset katalognih del si deli navedeni razpon mer, muzejeva zbirčna stran pa ne vrne ničesar, kar bi lahko prebrali. Nič od tega ne pokaže, da bi bil list napačen. Odsotno ujemanje je molk in ne protislovje, zato številke ostanejo v opombi, namesto da bi bile prečrtane ali povišane. Kar lahko povemo brez vsega tega, je to, kar kaže fotografija, kar pravi naslov in kdo je bil model. Drugo delo na tej polici, ki nosi enako prazna polja iz enakega razloga, je Kariatida.
Krog, iz katerega to izhaja
Frank Burty Haviland je bil francoski slikar in fotograf iz ameriške porcelanske družine ter eden od ljudi okoli Modiglianija na Montparnassu – prijatelj in ne naročnik. To je spet École de Paris, videna od znotraj: tuji umetniki v Parizu, ki slikajo drug drugega, ker so bili pač oni pri roki. Študija prijatelja je tudi razlog, da je smela ostati nedokončana, ne da bi kdo ugovarjal. Za delo, v katerem je Modigliani glavo skrčil na nekaj črt namesto na polje pik, poglejte Lola de Valence. Ves izbor je v galeriji Amedea Modiglianija, o slikarju pa smo napisali daljši članek. Fotografija, ki jo opisujemo, je objavljena tukaj, model pa ima svoj zapis na Wikipodatkih.
Kako nastane naša ročno naslikana različica?
Slika jo slikar, s čopičem, v olju na platnu, po vašem naročilu. Vsaka umetniška slika nastaja nekaj tednov in vsaka kopija je nekoliko svoja; to je posledica tega, da dela človek in ne stroj. Ta motiv živi izključno od poteze, zato kopijo delamo tako, da poteza ostane stati: ločeni dotiki, suhi robovi in vrzeli, skozi katere pride topla podlaga. Zglajena bi postala drug in precej dolgočasnejši predmet – tisto, kar je tu vredno imeti, je prav nedokončanost. Dve svarili. Podlaga mora biti topla in mora smeti prosevati, zato se položi prva in se je nato ne dotikamo. In pike se morajo razlikovati po velikosti in smeri, kakor se v izvirniku; če so enakomerne, se spremenijo v teksturo in postava iz njih neha vznikati. Izvirnik je na kartonu, naša različica pa na platnu, kar povemo naravnost, namesto da bi kdo pričakoval lepenko. Pred odpremo prejmete fotografijo končanega platna in jo potrdite. Nikoli ni tisk.
Katero velikost izbrati?
Za ta motiv predlagamo 80 × 100 cm. Dve naši meri sta pri razmerju enako blizu in obe smo izmerili: 40 × 50 cm in 80 × 100 cm sta 0,5 odstotka od oblike lista, kakor jo navaja naš vir, naslednja za njima, 70 × 90 cm, pa je 2,3 odstotka narazen. Med enakovrednima bi vzeli večjo, ker slika iz ločenih potez potrebuje prostor, da se te poteze ločijo: majhna se pike zlijejo v meglico in delo je videti le zamegljeno, velika pa stojijo narazen in postava se sestavi, ko stopite nazaj. Paleta je topla okrasta s sivo modro in rdečo, kar se dobro obnese na beli steni in ob lesu, z močno barvo pa se bije. Postimpresionistična slika v meri, ki je ni na seznamu, ni težava: izdelamo jo po naročilu.
Pogosta vprašanja
Kje je izvirnik?
Zanj ne natisnemo lokacije. Naš izvorni list navaja ameriški muzej, česar nismo mogli potrditi iz nobenega zapisa, ki bi ga lahko prebrali, zato to ostane v opombi nad razpredelnico in ne v njej.
Kdo je model?
Frank Burty Haviland, francoski slikar in fotograf, ki je bil del Modiglianijevega kroga na Montparnassu.
Je izvirnik dokončan?
Ne, in prav v tem je stvar. Podlaga proseva in poteze stojijo narazen; delo je ostalo na stopnji študije.
Kako natančno sledi razmerju izvirnika?
Mere izvirnika za to delo nimamo zapisane, zato razmerja ne moremo primerjati. Ko bo mera potrjena, jo navedemo tukaj.
- Motiv: sedeča postava v profilu, obrnjena v levo, iz ločenih pik okrasta, sivo modre, rdeče in kremne barve, s toplo podlago, ki proseva
- Izvirnik: študija, olje in grafit na kartonu, kakor to navaja naš izvorni list; letnice, mere in muzejske številke tu ne natisnemo
- Naša različica: ročno naslikano olje na platnu, osem mer ali po meri, s fotografijo v potrditev pred odpremo
- Vredno vedeti: inventarna številka, ki jo navaja naš vir, se ne pojavi v nobenem katalognem zapisu, ki ga imamo, odsotno ujemanje pa je molk in ne protislovje – zato ničesar ne brišemo in ničesar ne povišamo
Oči na tem platnu so naslikane brez zenic. Prešteli smo vseh 76 Modiglianijevih del na tej polici: 53 jih je takih, 17 ne – delo za delom.
