Opis
Rdeča glava – ročno naslikana reprodukcija Modiglianijevega dela
Rdeča glava je Modiglianijeva glava iz leta 1915 in kot slika na platnu je med najbolj nenavadnimi na tej polici: sam obraz, brez prostora okoli sebe, položen v opečno rdečo barvo pred temno modrozelenim ozadjem. Izvirnik hrani Musée national d’art moderne v pariškem Centru Pompidou. Pri nas nastane kot ročno naslikana slika, olje na platnu.
Kaj je na kartonu
Vidimo glavo in nakazani rami, nič drugega. Obraz in vrat sta naslikana v močni opečno rdeči barvi, ki se nanaša v kratkih, vidnih potezah, tako da spodnja modrozelena podlaga ves čas prediha skozi. Obraz je nesimetričen: levo oko je temna zaprta reža, desno pa svetla belo modra ploskev pod črno obrvjo. Nos je ozek in klinast, usta majhna in oranžna. Levo ob glavi stoji črn klin las, iz njega pa se proti levemu robu izteka tanka črna prečka. Spodaj desno je z nekaj potezami nakazana rama. Ozadje je enotno temno modrozeleno in nima globine. Podpis stoji spodaj levo.
Kako to glavo bere muzej
Muzej v svojem zapisu to delo postavi med primerljive glave iz leta 1915 in ob Portret Pabla Picassa iz istega leta. Njegovo branje je natančno in ga navajamo kot njegovo: nasilje krvavo rdeče barve naj bi sledilo fauvistični kromatiki Matissa in Deraina, oblikoslovje – fin ovalen obraz, nesimetrija, klinast nos, zaprte oči, drobna usta – pa naj bi bilo bolj ali manj navdihnjeno z maskami ljudstva Fang iz Gabona. Prav to po muzejevem mnenju glavo razrealizira in ji podeli uganko in moč, kakršno imajo plemenske maske. To je muzejsko branje in ne naša trditev; kar lahko potrdimo sami, je, da obraz res deluje kot maska in ne kot portret nekoga, ki bi ga lahko poimenovali. Muzej sitterja tudi ne imenuje.
Zapis o izvirniku
Izvirnik ni na platnu, ampak na kartonu: muzej tehniko navaja kot olje na kartonu, in to se vidi tudi na posnetku, kjer ob levem in zgornjem robu ostaja neposlikana podlaga. Meri ga 54 cm v višino in 42,5 cm v širino; mi navajamo najprej širino, zato je pri nas zapisano 42,5 x 54 cm, v razpredelnici pa je vrstni red izpisan tudi z besedami. Letnico muzej piše v oglatih oklepajih kot [1915], kar pomeni, da je pripisana in ne dokumentirana; zato pravimo, da jo muzej postavlja v leto 1915. Oznaka je AM 4286 P, delo je bilo kupljeno leta 1964 na dražbi zbirke Andréja Lefèvra. Podpis je spodaj levo. O lastništvu pred letom 1964 muzej ne objavlja ničesar in tudi mi ne trdimo nič. Naša slika je olje na platnu v razmerju izvirnika – to je edina razlika v nosilcu, ki jo je treba vedeti.
Kaj prejmete
Reprodukcijo naslika naš slikar na roko, olje na platnu, v velikosti, ki jo izberete. Motiv je majhen po izvirni meri, a zelo močan po barvi, zato prenese tudi veliko povečavo in deluje kot posamezen poudarek na sicer mirni steni. Najbolje se obnese na nevtralnem ozadju – beli, peščeni ali svetlo sivi steni – kjer rdečina ne tekmuje z ničimer. Ker gre za glavo brez prostora, prenese tudi bližino in majhne prostore. Ko je platno dokončano, ga fotografiramo in vam sliko pošljemo v potrditev. Okvir izberete v naši 3D aplikaciji. Vsaka umetniška slika pri nas je ročno naslikana in nikoli tiskana.
| Leto nastanka: | 1915 |
| Originalna velikost (širina × višina): | 42,5 x 54 cm |
| Slikarski slog: | Ekspresionizem |
| Originalna tehnika: | Olje na kartonu |
| Nahaja se: | Musée national d’art moderne, Centre Pompidou, Pariz (inv. AM 4286 P), nakup 1964 |
Na tej polici stojita tudi portreta Moïsa Kislinga in njegove žene – iz istih pariških let in iz istega kroga, le da sta onadva obraza z imenom, ta glava pa ne.
