Claude Monet – Sprehod po pečini v Pourvillu

Sprehod po pečini v Pourvillu je ročno naslikana reprodukcija Monetovega platna iz Art Institute of Chicago: dve postavi v dolgih oblekah stojita na travnati pečini nad morjem, zadnja drži nad glavo rdeč senčnik, desni rob platna pa preseka drugo, temno skalo. Izvirnik meri 82,3 x 66,5 cm, je olje na platnu in nosi inventarno številko 1933.443. Muzej ga datira z letnico 1882, platno pa je spodaj desno podpisano »Claude Monet 82«, tako da se letnici ujemata. Naslikamo ga v osmih merah ali po vaši meri, s fotografijo dokončanega dela v potrditev pred odpremo.

Sprehod po pečini v Pourvillu – Claude Monet

Kdo stoji na pečini?

Muzej tega ne trdi z gotovostjo. Art Institute of Chicago pravi, da sta mladi ženski na pečini najverjetneje Marthe in Blanche, najstarejši hčerki Alice Hoschedé; beseda najverjetneje je muzejeva, imeni nista na platnu in dokumenta v zapisu ni. Vidno je manj sporno: dve postavi v dolgih oblekah, obe s pokrivalom, obrnjeni proti vodi. Bližja nosi svetel slamnik s temnim trakom, zadnja drži nad glavo rdeč senčnik, edino močno rdečo ploskev poleg podpisa. Obrazov ni, in postavi tako ostaneta del pobočja, namesto da bi stopili predenj.

Kaj je na platnu?

Travnata pečina se z desne vzpne proti sredini in se konča v grebenu tik pod obema postavama; pod njo pade temna skalna stena, edina res temna ploskev v spodnji polovici. Levo se do obzorja razteza morje z raztresenimi drobnimi belimi jadri, nad obzorjem nebo z belimi oblaki. Desni rob preseka drugo, večjo skalo z zeleno kapo.

Roka se med pobočjem in vodo razločno spremeni. Trava je položena s kratkimi, hitrimi, ukrivljenimi potezami — tako jih opiše muzej sam — številne so skoraj pokončne, in prav zaradi njih se zdi, da se bilke zibljejo v vetru; morje je nasprotno naslikano v kratkih vodoravnih črticah. Vodoravna je voda, ne trava. Muzej pove še nekaj, česar na platnu ni videti: rentgenski posnetki kažejo, da je Monet skalni izrastek ob desnem robu zmanjšal, da bi uravnovesil razmerje med morjem in nebom.

Kako je delo datirano in kaj pravi platno?

Art Institute of Chicago navaja leto 1882, brez razpona in brez previdnega okoli, z enakim začetnim in končnim letom. V istem zapisu muzej sam prepiše napis na platnu: podpis spodaj desno, »Claude Monet 82«. Zapis in platno se torej ujemata, kar je manj samoumevno, kot se sliši: pri rouenskih katedralah iz Orsayja muzej napisa sploh ne navaja, na dveh smo prebrali letnico, oddaljeno dve leti od muzejeve, na tretji pa nobene.

Kaj o velikosti pravi zapis muzeja?

Delo hrani Art Institute of Chicago pod inventarno številko 1933.443. Mere objavi v zaporedju višina krat širina, 66,5 x 82,3 cm; naša razpredelnica postavlja širino na prvo mesto, zato tu berete 82,3 x 66,5 cm. To povemo naglas, ker sta stran brez opombe o neskladju in stran, na kateri nihče ni primerjal, videti enaki. Z okvirjem muzej navede 104,8 x 88,9 x 10,8 cm.

Od Hayesa do Chicaga, in mesto, kjer si zapis nasprotuje

Muzej za to platno objavi verigo lastnikov, ne le vrstice o pridobitvi, in vsako postajo opremi z virom. Prvi je Hayes, pri katerem je platno bilo do 1. marca 1883. Nato Hermann Kapferer v Parizu, do 17. julija 1888, in istega dne prodaja trgovski hiši Durand-Ruel za 1.200 frankov. Nato, pravi muzej, morda prodaja Annie Swan Coburn v Chicagu do 26. aprila 1928; beseda morda je muzejeva in se opira na zapis, ki ga arhiv trgovske hiše ni mogel potrditi. Leta 1933 je platno kot volilo prišlo v zbirko Mr. and Mrs. Lewis Larned Coburn Memorial Collection.

Sredi te verige si zapis nasprotuje, kar pove muzej sam. Wildensteinov katalog iz leta 1996 Hermanna Kapfererja med lastniki ne navaja in trdi, da je Durand-Ruel platno kupil neposredno od slikarja oktobra 1882; arhiv Durand-Ruel te trditve po muzejevem zapisu ne more podpreti. Katera različica drži, ne vemo in ne izbiramo; obe stojita na muzejevi strani in obe tu.

Katera od naših dveh pečin pri Pourvillu je ta?

Prodajamo dve platni, ki sta nastali istega leta na isti obali in ju je zato lahko zamenjati. Tole je chicaško, 82,3 x 66,5 cm. Drugo se imenuje Pečine pri Pourvillu, hrani ga National Gallery of Art v Washingtonu pod inventarno številko 1985.64.27 in meri 100 x 60 cm, torej je precej širše in nižje. Na našem obe postavi stojita in zadnja drži rdeč senčnik, podpis je spodaj desno. Na washingtonskem ena ženska sedi in druga stoji ob njej, senčnika ni, pogled je z večje višine, podpis pa spodaj levo. Obe sta podpisani enako, »Claude Monet 82«, tako da podpis pri ločevanju ne pomaga; vogal pomaga. V katalogu Wildenstein sta vodeni pod številkama 758 in 754.

V naši galeriji Claude Monet stoji delo ob več platnih z iste obale: istega leta in le nekaj kilometrov naprej je nastala Carinarnica pri Varengevillu; isto srečanje trave, skale in vode kažejo Skale pri Port-Goulpharju; z iste normandijske obale je tudi Odhod čolnov, Étretat.

Pod koliko imeni je platno potovalo?

Pod štirimi, ki jih navaja muzej sam, in pod petim iz zbirke Wikidata: marca 1883 pri Durand-Ruelu v Parizu kot Promenade sur la Falaise, isto leto v Londonu pod skoraj enakim imenom, leta 1904 v Bruslju kot Falaises de Dieppe, leta 1905 spet v Londonu kot The Walk on the Cliffs.

Eno od teh imen je past. Falaises de Dieppe pomeni dieppske pečine — in katalog Wildenstein prav pod imenom Sur la Falaise à Dieppe vodi tisto drugo, washingtonsko platno. Obe platni sta torej nekoč nosili ime po pečinah pri Dieppu, od katerega je Pourville oddaljen nekaj kilometrov. Naš naslov sledi imenu, pod katerim delo prodajamo; zgodovinska imena stojijo v razpredelnici.

Kako nastane naša ročno naslikana različica?

Vsako naročilo naslika slikar posebej, z oljem na bombažno ali laneno platno. Tako nastajajo vse naše slike na platnu: brez tiska, brez prenosa in brez strojnega koraka vmes. Ta umetniška slika je zahtevna dvakrat. Prvič v pisavi: pobočje je sestavljeno iz tisočev kratkih ukrivljenih potez, morje pa iz vodoravnih črtic, in če se roka med enim in drugim ne spremeni, pečina postane zelena stena. Drugič v rdečem senčniku, edinem močnem poudarku; prevelik spremeni sliko v plakat, premajhen pusti oko brez počivališča. Muzej zapiše, da je bil Monet v Pourvillu od februarja do sredine aprila 1882; pri takem delu na prostem, en plein air, podslikava ostane svetla, senca pa je zgrajena s hladnimi lazurami.

Katera mera za katero steno?

Na voljo je osem mer, od 45 x 38 do 150 x 120 cm, in odgovora sta dva, ker se ne ujemata. Po velikosti je izvirniku najbližja 80 x 60 cm: 2,3 cm ožja in 6,5 cm nižja od platna v Chicagu. Po razmerju stranic pa je prav ta mera najbolj oddaljena od vseh osmih — izvirnik ima razmerje 0,808, 80 x 60 cm pa 0,750. Najbližji po razmerju sta 50 x 40 in 150 x 120 cm, obe pri 0,800. V hodniku zadostuje 50 x 40 cm, kot slika za dnevno sobo pa 90 x 70 cm.

Kako visoko obesiti sliko: sredina približno 145 cm nad tlemi; pri ležečem formatu je bolje nekoliko višje kot nižje.

Dimenzije po meri, podokvir in okvir

Če želite natanko razmerje izvirnika, so dimenzije po meri edina pot: pišite nam širino in višino v centimetrih. Platno lahko pride napeto na lesen podokvir ali zvito v tulcu, če ga boste dali uokviriti sami; okvir ni vključen v ceno. K temu motivu se poda ozka letev v naravnem ali belem lesu, ki ne tekmuje z rdečim senčnikom, široka pozlata pa modrino in zelenje potisne v ozadje.

Dostava in jamstvo

Izdelava traja dva do tri tedne, pri največjih merah nekaj dni več, ker se mora olje med plastmi posušiti. Napeta platna potujejo v togi škatli z zaščitenimi vogali, zvita v tulcu. Če delo pride poškodovano ali se opazno razlikuje od potrjene fotografije, ga zamenjamo ali povrnemo ceno. Ročno naslikana kopija ni tovarniški izdelek in majhne razlike v potezi so pričakovane; poškodba ali napačen motiv pa ne.

Če slike ne izbirate zase in ne veste, katera velikost bo prava, je na voljo darilni bon: prejemnik sam izbere velikost in motiv.

Pogosta vprašanja

Kje je izvirnik?

V Chicagu, v Art Institute of Chicago, pod inventarno številko 1933.443, kjer je razstavljen v dvorani 240.

Kaj delo pove v enem stavku?

Da je veter mogoče naslikati tako, da se vidi samo na travi.

Zakaj je Monet odšel v Pourville?

Da bi slikal. Leta 1882 je v tej obmorski vasi blizu Dieppa bival od februarja do aprila in znova od junija, tisto leto pa je ob normandijski obali naslikal skoraj sto platen. Bil je težak čas: Camille je umrla tri leta prej, slike pa so se prodajale slabo.

Iz katerega leta je slika?

Iz leta 1882. Tako jo datira muzej, na platnu pa je spodaj desno podpis »Claude Monet 82«.

• Motiv. Dve postavi na travnati pečini nad morjem, zadnja z rdečim senčnikom.
• Izvirnik. Olje na platnu, 82,3 x 66,5 cm, 1882; Art Institute of Chicago, inv. št. 1933.443.
• Naša izvedba. Osem mer; 80 x 60 cm je najbližja po velikosti, 50 x 40 cm po razmerju.
• Vredno vedeti. Muzej sam prepiše podpis »Claude Monet 82« spodaj desno; letnici se ujemata.