Claude Monet – Pečine pri Pourvillu

Pečine pri Pourvillu so ročno naslikana reprodukcija Monetovega platna iz National Gallery of Art v Washingtonu: z visoke točke gledamo čez dva zelena griča na široko svetlo morje z nekaj deset jadri, na levem griču pa ena ženska sedi in druga stoji ob njej. Izvirnik meri 100 x 60 cm, je olje na platnu in nosi inventarno številko 1985.64.27. Muzej ga datira z letnico 1882, platno pa je spodaj levo podpisano »Claude Monet 82«, tako da se letnici ujemata. Naslikamo ga v osmih merah ali po vaši meri, s fotografijo dokončanega dela v potrditev pred odpremo.

Pečine pri Pourvillu – Claude Monet

Kdo sedi in kdo stoji na griču?

Imen muzej ne navede, niti previdnega najverjetneje, in tega tu ne bomo nadomestili z ugibanjem. Zapiše pa natančno, kaj se vidi: na griču na levi ena ženska sedi, druga stoji ob njej. Obe imata pokrivalo in dolgo krilo v medlo rožnatem in golobje sivem tonu. Sedeča ima na obrazu en sam breskov dotik, in prav toliko obraza je na platnu. Zadnji ženski se izza klobuka dviguje rdeč pajčolan, kot da ga nosi veter.

Naš starejši opis je trdil, da je Monet tokrat človeka izpustil. To ne drži: postavi sta dve in muzej ju v svojem opisu popiše. Trditve tu ni več, ker je bila napačna o tem, kaj je na platnu.

Kaj je na platnu?

Dva prekrivajoča se smaragdno zelena griča tvorita plitev V čez spodnjo tretjino platna; desni se dvigne čez polovico desnega roba. Položena sta s črticami in dolgimi potezami v odtenkih morske pene in trave, z zamahi breskve in kraljevsko modre. Voda je bledo modra, obzorje leži dve tretjini navzgor, nebo pa je iz istih tonov kot zastor oblakov. Trikotniki in črtice v skrilasto modri dajo približno tri ducate jadrnic in veslačev ter en parnik; kodri v morsko zeleni so njihovi odsevi. Ponekod je barva tako tanka, da se skozi njo vidi tkanje platna, najbolj na nebu.

Dve trditvi iz našega starejšega opisa tu ne stojita več. Prva: ni apnenčaste stene, ki bi padala v vodo, saj muzej govori o dveh smaragdno zelenih gričih in točno to je na našem posnetku izvirnika. Druga: ni bele skale, zgrajene iz rožnatih in modrih odtenkov. Rožnata in modra sta v travi, v vodi in na nebu, zato je platno tako svetlo.

Kako je delo datirano in kaj pravi platno?

National Gallery of Art navaja leto 1882, brez razpona in brez previdnega okoli. V istem zapisu muzej sam prepiše napis na platnu, in to z navedbo vogala: spodaj levo, »Claude Monet 82«. Isto smo prebrali na posnetku izvirnika v ločljivosti 4000 krat 2386 točk, v temno rdečih potezah tik nad spodnjim robom. Zapis in platno se torej ujemata, in to povemo naglas, ker sta stran z opombo o ujemanju in stran, na kateri nihče ni primerjal, videti enaki.

Kaj o velikosti pravi zapis muzeja?

Delo hrani National Gallery of Art pod inventarno številko 1985.64.27, po lastnem zapisu trenutno ne razstavljeno, kot del zbirke Mr. and Mrs. Paul Mellon. Mere objavi v zaporedju višina krat širina, 60 x 100 cm; naša razpredelnica postavlja širino na prvo mesto, zato tu berete 100 x 60 cm. Popravek je samo v zaporedju: številki sta bili pravilni, stali pa sta v muzejevem vrstnem redu. Z okvirjem muzej navede 118,27 x 78,58 x 6,99 cm, spet z višino spredaj.

Zbirka Wikidata se tokrat z muzejem povsem ujema: ista inventarna številka, isto leto pri natančnosti 9, isti meri. Ena podrobnost je vredna omembe. Tu sta meri shranjeni v centimetrih, 100 in 60, pri chicaškem dvojčku pa v milimetrih, tako da je trditev o ujemanju tudi trditev o enotah.

Od Durand-Ruela do Mellona

Muzej za to platno objavi verigo lastnikov, ne le vrstice o pridobitvi. Januarja 1883 ga je neposredno od slikarja kupila trgovska hiša Durand-Ruel v Parizu; leta 1939 je bilo pri Arthur Tooth & Sons v Londonu. Nato ga je imela Lady John Hope in ga leta 1953 prodala Paulu Mellonu iz Uppervilla, ki ga je leta 1985 podaril galeriji.

Vsako postajo muzej opremi z virom: prvo s katalogom Wildenstein iz leta 1974, prodajo Mellonu pa z zapisi iz lastnega kustodiata. Nasprotja v verigi ni, kar je vredno povedati prav zato, ker pri chicaškem dvojčku muzej sam zapiše, da si njegov zapis na enem mestu nasprotuje.

Katera od naših dveh pečin pri Pourvillu je ta?

Prodajamo dve platni z istega leta in iste obale, ki ju je lahko zamenjati. Tole je washingtonsko, 100 x 60 cm, precej širše in nižje. Drugo se imenuje Sprehod po pečini v Pourvillu, hrani ga Art Institute of Chicago pod inventarno številko 1933.443 in meri 82,3 x 66,5 cm; tudi zanj pri nas obstaja reprodukcija slike.

Ločiti ju je mogoče na štirih točkah. Na našem ena ženska sedi in druga stoji ob njej; na chicaškem obe stojita. Na našem senčnika ni, ampak rdeč pajčolan za klobukom; na chicaškem zadnja ženska drži nad glavo rdeč senčnik. Naš pogled prihaja z večje višine in se odpre čez dva zelena griča; chicaški ima pod grebenom temno skalno steno. In podpis: naš je spodaj levo, chicaški spodaj desno. Obe sta podpisani z isto letnico, zato pri ločevanju pomaga vogal, ne podpis.

V naši galeriji Claude Monet stoji delo ob več platnih z iste obale: isto leto in le nekaj kilometrov naprej je nastala Carinarnica pri Varengevillu; isto srečanje trave, skale in vode kažejo Skale pri Port-Goulpharju. Kako drugače je Monet gledal isto morje ob slabem vremenu, pove Nevihta na obali Belle-Îla; z iste normandijske obale je tudi Odhod čolnov, Étretat.

Pod koliko imeni je platno potovalo?

Katalog Wildenstein iz leta 1974 ga vodi kot Sur la Falaise à Dieppe. Na razstavi v spodnjem Belvederu na Dunaju v letih 2014 in 2015 je bilo navedeno pod tremi imeni hkrati: On the Cliff at Dieppe, Cliffs at Dieppe in Sur la falaise à Dieppe. Dieppe leži nekaj kilometrov od Pourvilla.

Ime je past, in past je obojestranska: chicaški dvojček je bil leta 1904 v Bruslju razstavljen kot Falaises de Dieppe, tako da sta obe platni nekoč nosili ime po dieppskih pečinah. Naš naslov sledi imenu, pod katerim delo prodajamo. Sicer je platno veliko potovalo, leta 1910 na Dunaj, v letih 2013 in 2014 na Japonsko, leta 2015 v Aarhus in leta 2024 v Giverny.

Kako nastane naša ročno naslikana različica?

Vsako naročilo naslika slikar posebej, z oljem na bombažno ali laneno platno. Tako nastajajo vse naše slike na platnu: brez tiska, brez prenosa in brez strojnega koraka vmes. Ta umetniška slika je zahtevna iz nenavadnega razloga. Dobri dve tretjini površine sta bledo morje in bledo nebo v zelo ozkem razponu vrednosti, tako da vse stoji na razlikah, širokih en sam ton. Muzej zapiše, da je barva ponekod tako tanka, da se vidi tkanje, in prav ta tankost mora preživeti povečavo. Pri delu na prostem, en plein air, podslikava ostane svetla, senca pa je zgrajena s hladnimi lazurami.

Katera mera za katero steno?

Na voljo je osem mer, od 90 x 50 do 394 x 238 cm, in odgovora sta dva, ker se ne ujemata. Po velikosti je izvirniku najbližja 90 x 50 cm, in to je edina mera, manjša od izvirnika: platno je manjše od sedmih od osmih mer. Po razmerju stranic pa je prav ta mera ena od treh, ki zgrešijo, saj je njeno razmerje 0,556, izvirnikovo pa 0,600. Pet mer, 150 x 90, 200 x 120, 250 x 150, 300 x 180 in 350 x 210 cm, zadene 0,600 na tri decimalke natančno. Kdor hoče razmerje, kupi povečavo; kdor hoče velikost, kupi tisto mero, ki razmerje zgreši. V hodniku zadostuje 90 x 50 cm, nad kavčem 150 x 90 cm, kot slika za dnevno sobo na veliki steni pa 200 x 120 cm.

Dimenzije po meri, podokvir in okvir

Če želite natanko razmerje izvirnika v velikosti, ki je ni na seznamu, so dimenzije po meri edina pot: pišite nam širino in višino v centimetrih. Platno lahko pride napeto na lesen podokvir ali zvito v tulcu, če ga boste dali uokviriti sami; okvir ni vključen v ceno. K temu motivu se poda ozka letev v naravnem ali belem lesu; široka pozlata potisne bledo modrino v ozadje.

Dostava in jamstvo

Izdelava traja dva do tri tedne, pri največjih merah nekaj dni več, ker se mora olje med plastmi posušiti. Napeta platna potujejo v togi škatli, zvita v tulcu. Če delo pride poškodovano ali se opazno razlikuje od potrjene fotografije, ga zamenjamo ali povrnemo ceno. Ročno naslikana kopija ni tovarniški izdelek in majhne razlike v potezi so pričakovane; poškodba ne.

Pogosta vprašanja

Kje je izvirnik?

V Washingtonu, v National Gallery of Art, pod inventarno številko 1985.64.27. Po zapisu muzeja trenutno ni razstavljen.

Kdo sta ženski na griču?

Muzej ju ne poimenuje. Zapiše le, da ena sedi in druga stoji ob njej, in mi pri tem ostanemo.

Je Sur la Falaise à Dieppe isto delo?

Da. Pod tem imenom ga vodi katalog Wildenstein iz leta 1974, pod številko 754; gre za isto platno.

Je to tisk?

Ne. Oljna slika nastane pri nas vedno ročno, z oljem na platnu. Tiskanih ali strojno prenesenih del ne prodajamo.

Katero mero naj izberem?

90 x 50 cm, če vam je pomembnejša velikost izvirnika, in 150 x 90 cm, če vam je pomembnejše razmerje stranic. Sicer vzemite približno dve tretjini širine stene.

Ali lahko dobim mero, ki je ni na seznamu?

Da. Delo po vaši meri je pri nas običajno, pri tem motivu pa še posebej, ker je skok med prvo in tretjo mero velik.

Kako delo pripotuje do mene?

Napeto na podokviru v togi škatli ali zvito v tulcu, po vaši izbiri, s sledenjem pošiljke.

Kaj delo pove v enem stavku?

Da je mogoče naslikati široko praznino tako, da ni prazna, ampak polna.

Je izvirnik naprodaj in koliko je vreden?

Ni naprodaj; je del muzejske zbirke in je bil galeriji podarjen leta 1985. Vrednosti ne navajamo, ker je noben javni zapis ne določa.

Kako visoko naj jo obesim?

Sredina približno 145 cm nad tlemi; pri tako izrazito ležečem formatu je bolje nekoliko višje kot nižje.

Je primerna za darilo?

Je, in če glede mere niste prepričani, obstaja darilni bon: obdarjenec sam izbere mero in motiv.

• Motiv. Dve ženski na zelenem griču nad širokim svetlim morjem, ena sedi, druga stoji.
• Izvirnik. Olje na platnu, 100 x 60 cm, 1882; National Gallery of Art, inv. št. 1985.64.27.
• Naša izvedba. Osem mer; 90 x 50 cm je najbližja po velikosti, 150 x 90 cm po razmerju.
• Vredno vedeti. Muzej sam prepiše podpis »Claude Monet 82« spodaj levo; letnici se ujemata.