Claude Monet – Vrbe

Vrbe so ročno naslikana reprodukcija Monetovega platna iz National Gallery of Art v Washingtonu: v spodnji tretjini je travnik z dolgimi pokončnimi potezami in drobnimi rumenimi cvetovi, iz njega raste mogočna vrba desno od sredine, z leve visi zavesa vrbovih vej čez ves zgornji rob, za travnikom leži bled pas vode, na drugem bregu pa stoji gruča nizkih hiš z rdečkastimi strehami. Izvirnik meri 81,92 x 66,68 cm, je olje na platnu in nosi inventarno številko 2015.19.65. Muzej ga datira z letnico 1880, podpis spodaj desno je čitljiv, letnica pod njim pa ne. Naslikamo ga v osmih merah ali po vaši meri, s fotografijo dokončanega dela v potrditev pred odpremo.

Vrbe – Claude Monet

Kaj je na platnu?

Spodnjo tretjino zavzema travnik. Trava je naslikana z dolgimi pokončnimi potezami zelene, modrozelene in blede rumene, med njimi pa so razsuti drobni rumeni cvetovi, najgosteje spodaj desno. Iz travnika raste mogočna vrba, desno od sredine: debelo deblo s temnim izrastkom, ki se na sredini razcepi v dve glavni veji, od tam pa se v loku razpirajo tanke veje z drobnim bledo zelenim listjem.

Z leve visi čez ves zgornji rob zavesa vrbovih vej, naslikana v kratkih vejicah, ki padajo navzdol kot dež. Med obema drevesoma se pokonci vzpenjata dve vitki, skoraj goli debli. Za travnikom leži bled pas vode, siv z vijoličastim pridihom, in nad njim na drugem bregu gruča nizkih hiš z rdečkasto rjavimi strehami, ena z oker pročeljem na sredini, še ena pa ob desnem robu. Nebo je kremasto belo z rožnatimi in zelenkastimi odtenki in zapolni zgornjo polovico za listjem.

Tu je prvi popravek. Naš starejši opis je trdil, da drevesa stojijo v vrsti ob bregu in da njihove veje padajo v vodo, kjer se razpustijo v odsev. Nič od tega ni na platnu. Vrba stoji v travniku na naši strani vode, voda je za njo, nobena veja se je ne dotakne in odseva v njej ni.

Kaj piše na platnu?

Spodaj desno, v temno modrosivih potezah čez travo, stoji podpis. Ime je čitljivo in se bere Claude Monet. Pod njim je druga vrsta, bolj zbledela in prekrita s potezami trave, in v njej je letnica.

Te letnice ne moremo prebrati. Muzej je ne prebere niti sam in jo navede kot »Claude Monet / 188[?]«, z izrecno pripombo, da zadnje števke ni mogoče razbrati. Isto smo videli na posnetku izvirnika v ločljivosti 4000 krat 3207 točk: ime brez težav, vrstico pod njim pa ne. Nečitljivo povemo kot nečitljivo, ne kot domnevo.

Kako je delo datirano, če letnice ni mogoče prebrati?

Muzej ga kljub temu datira z letnico 1880, brez pridržka in brez razpona; letnica torej ne stoji na podpisu, ampak na zapisu.

Podpira jo prva postaja v verigi lastnikov: platno je novembra 1880 neposredno od slikarja kupil Cahuzac, torej v istem letu, s katerim ga muzej datira. Letnica, ki je na platnu ni mogoče prebrati, je tako potrjena iz zgodovine lastništva in ne iz same slike.

Kaj o velikosti pravi zapis muzeja?

Delo hrani National Gallery of Art v Washingtonu pod inventarno številko 2015.19.65 in ga po lastnem zapisu razstavlja v dvorani 80 v zahodni stavbi. Mere objavi v zaporedju višina krat širina, 66,68 x 81,92 cm; naša razpredelnica postavlja širino na prvo mesto, zato tu berete 81,92 x 66,68 cm. Z okvirjem navede 106,05 x 90,49 x 9,53 cm, prav tako preurejeno.

Tu je drugi popravek. Naš starejši opis je iste številke zaokrožil na 66,7 x 81,9 cm in jih pustil v muzejevem vrstnem redu. Številki sta bili pravilni, stali pa sta v napačnem zaporedju in brez druge decimalke.

Zbirka Wikidata se z muzejem ujema v vsem, kar navaja, in to povemo naglas, ker sta stran s preverjenim ujemanjem in stran, na kateri nihče ni primerjal, videti enaki. Ista inventarna številka, isti meri na stotinko, ista letnica 1880 pri natančnosti 9 in ista številka v katalogu Wildenstein, 611.

Razmerje je mogoče preveriti tudi na sliki. Naš posnetek je pri 0,802, muzejeva plošča pri 0,802, izmerjeno platno pa pri 0,814, tako da sta obe fotografiji nekaj več kot odstotek širši od platna, kakor ju da izrez po sliki.

Od Cahuzaca do Washingtona

Muzej objavi dolgo verigo lastnikov in jo pripiše katalogu Wildenstein iz leta 1996. Novembra 1880 je platno od slikarja kupil Cahuzac, nato je prešlo k doktorju Filleauju v Parizu, septembra 1883 pa ga je kupila trgovska hiša Durand-Ruel.

Od tod naprej se v verigi ponavlja isto ime. Julija 1891 je hiša delo prodala Potterju in Berthi Palmer iz Chicaga, leta 1892 se je vrnilo k Durand-Ruelu, leta 1893 ga je imel William H. Fuller iz New Yorka, leta 1897 pa je bilo spet pri Durand-Ruelu. Trikrat ista hiša v štirinajstih letih.

Najpozneje leta 1907 sta ga imela Edward C. in Mary Griffin Walker, ki sta živela na posestvu Willistead Manor v Walkervillu v Ontariju in v Washingtonu. Mary Walker je delo 4. maja 1937 zapustila galeriji Corcoran v Washingtonu, leta 2015 pa ga je pridobila National Gallery of Art. Od tod tudi ime zbirke v muzejevem zapisu, Corcoran Collection.

Na katerih razstavah je bilo?

Muzej navaja tri, prvo s pridržkom. Morda je bilo na sedmi razstavi neodvisnih umetnikov v Parizu leta 1882, pod številko 91; beseda morda je muzejeva in tu ostane. Brez pridržka navaja dve razstavi v Detroitu, leta 1913 pod številko 26 in leta 1915 pod številko 32.

Naslova, pod katerim bi delo takrat viselo, muzej ne navede za nobeno od treh, zato v razpredelnici ni drugih naslovov, ampak samo številka v katalogu Wildenstein. Prazna vrstica bi pomenila, da nismo pogledali; ta pomeni, da smo pogledali in da muzej drugega imena ne zapiše.

Katere druge Monetove vrbe in bregove prodajamo?

V naši galeriji Claude Monet je vrba motiv, ki ga ločuje več kot trideset let. Lokvanjeve rože – Jasno jutro z vrbami je pano iz cikla Nimfej, ki ga hrani musée de l’Orangerie pod inventarno številko INV 20106. Tam so vrbe robovi ogromnega vodnega polja, pri nas pa je vrba celo drevo, s koreninami v travi.

Ob njem stojijo še tri dela. Žalostna vrba je poznejše in temnejše platno istega drevesa. Makovo polje (Giverny) je iz Chicaga in ga je med letoma 1893 in 1901 imel isti Potter Palmer, ki je imel tudi to platno. Travnik v Givernyju je iz leta 1886 in ga hrani Museum of Fine Arts v Bostonu, Snežni učinek v Vétheuilu pa je isti kraj pozimi, iz zbirke Musée d’Orsay.

Kako nastane naša ročno naslikana različica?

Vsako naročilo naslika slikar posebej, z oljem na bombažno ali laneno platno. Take so vse naše slike na platnu, brez tiska in brez strojnega koraka. Ta umetniška slika je zahtevna v listju: muzej sam našteje odtenke, iz katerih je zgrajeno, od pomladno zelene prek žajbljeve do jekleno in morsko modre, in prav ta pestrost ga drži pri življenju.

Drugi preizkus je travnik. Dolge pokončne poteze morajo ostati vsaka zase, sicer se spodnja tretjina sprime v ploskev in drevo izgubi tla pod sabo. Pri delu na prostem, en plein air, podslikava ostane svetla, gostejši nanos pa gre samo v rumene cvetove. Taka impresionistična slika ne prenese visokega sijaja, zato oljna slika pri nas ostane mat.

Katera mera za katero steno?

Na voljo je osem mer, od 46 x 38 do 150 x 120 cm, in odgovora sta dva. Po velikosti je izvirniku najbližja 90 x 70 cm, 8,1 cm širša in 3,3 cm višja od platna v Washingtonu. Po razmerju stranic je najbližja 110 x 90 cm, pri 0,818 proti izvirnikovim 0,814, medtem ko ima 90 x 70 cm razmerje 0,778. Nobena mera ne zadene razmerja na tri decimalke.

Razlika med odgovoroma je manjša kot pri nekaterih drugih motivih. Za sobo srednje velikosti je prava 90 x 70 cm, če vam je pomembnejše razmerje, 110 x 90 cm, v ozkem prostoru pa zadostuje 60 x 50 cm. Kot slika za spalnico ta motiv deluje, ker v njem ni nobene močne barve, ki bi zvečer vlekla pogled.

Dimenzije po meri, podokvir in okvir

Če želite mero, ki je ni na seznamu, so dimenzije po meri edina pot; pišite nam širino in višino v centimetrih. Platno lahko pride napeto na lesen podokvir ali zvito v tulcu. Okvir ni vključen v ceno; k temu motivu se poda svetla naravna letev ali bela, medtem ko temen okvir travnik potisne v senco.

Dostava in jamstvo

Izdelava traja dva do tri tedne, pri največjih merah nekaj dni več, ker se mora olje med plastmi posušiti. Napeta platna potujejo v togi škatli, zvita v tulcu. Če delo pride poškodovano ali se opazno razlikuje od potrjene fotografije, ga zamenjamo ali povrnemo ceno. Ročno naslikana kopija ni tovarniški izdelek in majhne razlike v potezi so pričakovane; poškodba ni.

Pogosta vprašanja

Kje je izvirnik?

V Washingtonu, v National Gallery of Art, pod inventarno številko 2015.19.65, po zapisu muzeja v dvorani 80.

Katera reka je na platnu?

Muzej je ne imenuje. Govori le o reki s stavbami na drugem bregu, zato je tudi mi ne imenujemo.

Je to delo iz Corcoranove zbirke?

Je. Leta 1937 ga je prejela galerija Corcoran, leta 2015 pa je prešlo k National Gallery of Art.

Je to tisk?

Ne. Reprodukcija slike nastane pri nas vedno ročno, z oljem na platnu; tiskanih del ne prodajamo.

Katero mero naj izberem?

90 x 70 cm za velikost izvirnika in 110 x 90 cm za njegovo razmerje; razlika med njima je tu majhna.

Ali lahko dobim mero, ki je ni na seznamu?

Da. Delo po vaši meri je pri nas običajno in vam da razmerje izvirnika pri kateri koli širini.

Kako delo pripotuje do mene?

Napeto na podokviru v togi škatli ali zvito v tulcu, s sledenjem pošiljke.

Kaj delo pove v enem stavku?

Da je drevo lahko cel prizor, če mu daš dovolj platna.

Je izvirnik naprodaj in koliko je vreden?

Ni naprodaj, ker je del muzejske zbirke. Vrednosti ne navajamo; muzej nobene cene iz verige lastnikov ne zapiše.

Kako visoko naj jo obesim?

Sredina približno 145 cm nad tlemi, tako da je pas vode blizu višine oči.

Je primerna za darilo?

Je, in če glede mere niste prepričani, obstaja darilni bon, pri katerem obdarjenec izbere sam.

• Motiv. Vrba v travniku z rumenimi cvetovi, za njo bled pas vode in gruča hiš na drugem bregu.
• Izvirnik. Olje na platnu, 81,92 x 66,68 cm, 1880; National Gallery of Art, Washington, inv. št. 2015.19.65.
• Naša izvedba. Osem mer; 90 x 70 cm je najbližja po velikosti, 110 x 90 cm po razmerju.
• Vredno vedeti. Letnice na platnu ni mogoče prebrati; 1880 stoji na zapisu muzeja in na prvi postaji v verigi lastnikov.