Georges Seurat – Skica za Cirkus

Skica za Cirkus je Seuratova pripravljalna slika iz leta 1891: na svetli, skoraj beli podlagi jezdi akrobatka na belem konju v galopu, nad njo se v zraku prevrača akrobat, spredaj pa nam klovn v oranžnem obrača hrbet. Musée d’Orsay jo vodi kot skico za veliko platno Cirkus; izvirnik, velik 46,2 x 55,2 cm, hrani pod številko RF 1937 123. Pri nas nastane kot umetniška slika, ročno naslikana z oljnimi barvami na platno, v osmih dimenzijah ali po vaši meri; pred odpremo prejmete fotografijo končanega dela v potrditev.

Skica za Cirkus – Georges Seurat

Kdo je na sliki?

Nastopajoči v cirkusu, ki jih muzejski zapis ne imenuje. Levo od sredine jezdi akrobatka v kratkem krilu na belem konju, ki galopira po krogu arene. Nad njo se v zraku prevrača akrobat z razprtimi rokami in nogami. Desno stoji visoka, vitka postava, po videzu vodja nastopa, spodaj v sredini pa klovn v oranžno rdečem kostumu, obrnjen stran od nas, gleda v areno in s tem vodi tudi naš pogled. Zgoraj na tribunah sedijo gledalci v vrstah, nakazani le z nekaj modrimi črtami. To niso portreti, temveč tipi cirkuškega večera, kakršne je Seurat opazoval v pariških cirkusih.

Kaj je na platnu?

Pokončno platno z zelo svetlo, kremasto belo podlago, na kateri so postave nakazane z modrimi obrisi. Barva je nanesena v drobnih pikah in kratkih črticah: rumene in oranžne za svetlobo, modre za obrise in sence. Ob robu platna teče pas modrih pik, ki ga je naslikal Seurat sam in je del slike, ne okvir. Velik del površine ostane skoraj nepokrit, zato je skica zelo zračna, lahkotna in bleda; tako je tudi mišljena. Kompozicija je že natančno postavljena: krivulja arene, diagonala konja in akrobata ter navpičnica postave na desni se ujemajo s končnim platnom.

Zakaj je ta skica pomembna?

Ker pokaže zadnjo veliko zamisel slikarja, ki je umrl mlad. Cirkus je bil njegova zadnja velika slika, na kateri je delal še leta 1891, v letu svoje smrti. Ta francoski slikar je v zadnjih letih verjel, da lahko smer črt izraža razpoloženje – črte navzgor veselje, navzdol žalost – in cirkus z akrobati, ki letijo navzgor, je za to idealen motiv. V skici je veliko tega gibanja, a barva je še redka, tako da se vidi skeletna, skoraj risarska zgradba slike. Pointilizem je tu uporabljen kot risanje s pikami, ne kot polna ploskev. Za kupca je to svetel, vesel motiv, ki na steni deluje kot risba v barvah.

Kaj slika pomeni?

Veselje in hitrost cirkuškega večera, ujeta v natančno premišljeno obliko. Akrobatka, konj in akrobat letijo, klovn in gledalci pa mirujejo; prav ta razlika med gibanjem in mirom je tema slike. Neoimpresionizem je hotel znanstveno raziskati barvo in črto, tu pa ta metoda služi zabavi, ne resnosti. Skica ohranja tudi nekaj, česar dokončana slika nima: svetlobo in lahkotnost, ki ju daje bela podlaga. Doma deluje svetlo, igrivo in sodobno, skoraj kot plakat.

Kaj se je z izvirnikom dogajalo?

Muzej objavlja pot skice. Najprej je bila v zbirki kritika Félixa Fénéona v Parizu, nato do leta 1937 v zbirki modnega oblikovalca Jacquesa Douceta. Leta 1937 jo je država sprejela kot dar njegove vdove, ki je s tem izpolnila voljo svojega moža; dar je bil potrjen 7. decembra 1937. Skica je bila dodeljena Louvru, od leta 1947 do 1959 je bila v galeriji Jeu de Paume, leta 1977 pa je bila dodeljena muzeju Orsay. Vsi podatki so povzeti po muzejskem zapisu.

Kakšno mesto ima ta skica med Seuratovimi deli?

Je pripravljalna skica za veliko platno Cirkus, ki ga hrani isti muzej, Musée d’Orsay; obe sliki sta pri nas na voljo kot ločena izdelka. Cirkus in nočno zabavo je Seurat slikal tudi prej: Vabilo na cirkuški nastop (La Parade de Cirque) kaže nastop pred šotorom ob plinskih lučeh, Le Chahut pa plesalke kankana. Vse tri tvorijo skupino Seuratovih nočnih prizorov iz zadnjih let.

Kako nastane naša ročno naslikana različica?

S čopičem in oljnimi barvami, nikoli s tiskalnikom. Naš slikar dela po predlogi izvirnika in ohrani tisto, kar je pri tej skici bistveno: svetlo podlago, modre obrise in redke pike ter črtice, ki postav ne zapolnijo do konca. Pointilistična tehnika je tu uporabljena zadržano, kot risba; slikar ne sme dodati barve, ki je izvirnik nima. Naslikan je tudi Seuratov pas modrih pik ob robu, ker je del slike. Ker je vse narejeno ročno, je vsaka ročno naslikana kopija unikat.

Katera dimenzija za katero steno?

Če ne veste, katero izbrati: 60 x 70 cm. Izvirniku je najbližja mera 50 x 60 cm, ki je od njega širša za 3,8 cm in višja za 4,8 cm; natančne mere izvirnika v ponudbi ni. Format je pokončen, zato se lepo prilega med dve okni, na ozko steno ali nad komodo. Mera 38 x 45 cm je primerna za hodnik ali otroško sobo; 50 x 60 in 60 x 70 cm za spalnico ali delovno sobo; 70 x 85 in 80 x 100 cm samostojno napolnita steno v dnevni sobi, 90 x 110, 100 x 120 in 120 x 140 cm pa so namenjene visokim stenam, kjer svetla skica deluje skoraj kot freska. Vse slike na platnu s tem motivom nastanejo po naročilu.

Dimenzije po meri, podokvir in okvir

Če nobena od osmih dimenzij ne ustreza vaši steni, sliko naslikamo po vaših merah in ohranimo razmerje izvirnika, da konj, akrobat in arena ostanejo v ravnovesju; to je naša slika po meri. Platno lahko naročite v treh oblikah: zvito brez podokvirja, napeto na lesen podokvir in pripravljeno za obešanje ali uokvirjeno; obliko izberete v naročilu. Okvir izberete v naši 3D aplikaciji, ki na tem motivu prikaže zlate, srebrne, črne, bele in lesene profile; aplikacija je namenjena samo izbiri okvirja. Za prikaz slike na vaši steni je na voljo naša ločena storitev umestitve v prostor.

Dostava in jamstvo

Vsako platno naslikamo po naročilu v ateljeju, zato računajte na 15 do 45 dni, odvisno od mere. Pošljemo ga v obliki, ki ste jo izbrali v naročilu – zvito, napeto na podokvir ali uokvirjeno –, zaščitenega za prevoz, po Sloveniji in EU brez carine. Pred odpremo prejmete fotografijo končanega dela v potrditev, za vsako naročilo pa velja naš pravilnik o vračilih. Vse Seuratove motive najdete v galeriji Georges Seurat, naš članek o Georgesu Seuratu pa razloži, kaj mora imeti dobra reprodukcija znane slike.

Pogosta vprašanja

Kje je izvirnik?

V Musée d’Orsay v Parizu, pod številko RF 1937 123, kot dar vdove Jacquesa Douceta iz leta 1937.

Kdo so ljudje na skici?

Akrobatka na konju, akrobat v zraku, klovn, postava, podobna vodji nastopa, in gledalci; muzejski zapis nobenega ne imenuje.

Je to isto delo kot Cirkus?

Ne. To je manjša skica, 46,2 x 55,2 cm; veliko dokončano platno Cirkus je samostojno delo v istem muzeju. Pri nas sta obe, kot ločena izdelka.

Je to tisk?

Ne. Delo je naslikano ročno, z oljem na platno; poteze in pike se vidijo in otipajo.

Katero dimenzijo naj izberem?

Za večino sten 60 x 70 cm; za mero, najbližjo izvirniku, 50 x 60 cm. Podroben vodnik je zgoraj.

Lahko dobim mero, ki je ni na seznamu?

Da, slikamo po meri in ohranimo razmerje stranic izvirnika.

Je modri pas ob robu okvir?

Ne. Pas modrih pik je naslikal Seurat sam in je del slike; zato ga naslikamo tudi mi.

Kaj skica pove v enem stavku?

Da je lahko hitrost cirkuškega večera ujeta v nekaj modrih črt in redkih barvnih pik na beli podlagi.

Ali je izvirnik naprodaj?

Ne. Skica je v javni zbirki muzeja Orsay in ni naprodaj; z našo ročno naslikano sliko jo lahko imate doma.

Kako visoko naj sliko obesim?

Sredina na višini oči, približno 145–150 cm od tal; pokončne velike mere lahko visijo nekoliko višje.

Je primerna za darilo?

Da, vesel cirkuški motiv je hvaležno darilo tudi za otroško sobo. Če želite izbiro prepustiti obdarjencu, je na voljo darilni bon.

• Motiv: akrobatka na belem konju, akrobat v zraku in klovn v cirkuški areni – 1891
• Izvirnik: 46,2 x 55,2 cm, oljne barve na platnu, Musée d’Orsay (inv. št. RF 1937 123)
• Naša izvedba: ročno naslikano olje na platnu, osem dimenzij od 38 x 45 do 120 x 140 cm, kot zvito platno, napeto na podokvir ali uokvirjeno – po vaši izbiri
• Zanimivost: pas modrih pik ob robu je naslikal Seurat sam – je del slike, ne okvir