Claude Monet – Sandvika na Norveškem

Sandvika na Norveškem je ročno naslikana reprodukcija Monetovega platna iz Art Institute of Chicago: čez zamrznjeno strugo v ospredju se v enem loku pne most s tanko ograjo, za njim stoji zasnežena vas z rdečimi okni, desno se pnejo gole breze, v ozadju pa se dviga modrikast hrib. Izvirnik meri 92,5 x 73,4 cm, je olje na platnu in nosi inventarno številko 1961.790. Muzej ga datira z letnico 1895, platno pa je spodaj levo podpisano »Claude Monet 95«, tako da se letnici ujemata. Naslikamo ga v osmih merah ali po vaši meri, s fotografijo dokončanega dela v potrditev pred odpremo.

Sandvika na Norveškem – Claude Monet

Kaj je na platnu?

Spodnjo tretjino zavzema most. Čez zamrznjeno strugo se pne v enem samem loku, temno sivozelen, z redko ograjo iz tankih pokončnih palic, in se z leve dviga proti desni. Pod lokom je vse belo.

Za mostom stoji vas. Velika stavba na sredini ima zasneženo streho in vrsto majhnih oken z rdečimi okvirji, levo od nje so rdeče strehe nižjih hiš, desno spet snežne ploskve in rdeči zidovi. Na desni tretjini se v več tankih deblih pnejo gole breze, rožnato sive, skoraj do zgornjega roba. V ozadju se dviga modrikast hrib, poraščen z drevesi, ki so od snega bledo modra. Neba skoraj ni: kar je nad hribom, je enotna sivo lila ploskev brez oblakov.

Kako je Monet prišel v Sandviko?

Muzej o tej sezoni pove nenavadno veliko. Potovanje na Norveško leta 1895 je bilo po zapisu muzeja med telesno najtežjimi Monetovimi slikarskimi pohodi. Po deželi ga je vodil pastorek Jacques Hoschedé, ki je živel v Christianii, današnjem Oslu. Muzej zapiše, da je bil Monet nad pokrajino navdušen, a je sprva težko našel motiv v snegu.

V dveh mesecih je nastalo devetindvajset norveških prizorov. Med njimi je najmanj šest pogledov na Sandviko, vas blizu Christianie, katere železni most je Moneta, kot pravi muzej, morda spominjal na japonski most v njegovem vrtu v Givernyju. Prav ta stavek je razlog, da na tej strani stoji povezava na drugo platno.

Odtod tudi dva popravka. Naš starejši opis je govoril o lesenem mostu; to ne drži po zapisu muzeja, ki pri Sandviki izrecno govori o železnem mostu, in tudi na našem posnetku izvirnika je lok tanek in enakomeren, z ograjo iz drobnih palic, kakršne les ne daje. In starejši opis je to pot imenoval Monetovo edino potovanje na sever — muzej tega ne zapiše nikjer, zato besede edino tukaj ni.

Kako je delo datirano in kaj pravi platno?

Art Institute of Chicago navaja leto 1895, z enakim začetnim in končnim letom, torej brez razpona. V istem zapisu muzej sam prepiše napis na platnu: podpis spodaj levo, »Claude Monet 95«. Isto smo prebrali na posnetku izvirnika v ločljivosti 3000 krat 2369 točk, v turkiznih potezah nad spodnjim robom. Zapis in platno se torej ujemata, in to povemo naglas, ker sta stran z opombo o ujemanju in stran, na kateri nihče ni primerjal, videti enaki.

Kaj o velikosti pravi zapis muzeja?

Delo hrani Art Institute of Chicago pod inventarno številko 1961.790, po lastnem zapisu trenutno ne razstavljeno. Mere objavi v zaporedju višina krat širina, 73,4 x 92,5 cm; naša razpredelnica postavlja širino na prvo mesto, zato tu berete 92,5 x 73,4 cm. Popravek je samo v zaporedju: številki sta bili pravilni, stali pa sta v muzejevem vrstnem redu. Z okvirjem muzej navede 118,2 x 98,8 x 11,2 cm.

Zbirka Wikidata se z muzejem povsem ujema: ista inventarna številka, ista zbirka, isto leto pri natančnosti 9 in isti meri. Tudi številka v katalogu Wildenstein, 1397, je v obeh virih ista.

Od Sisleyjeve dražbe do Chicaga, in dve mesti, kjer si zapis nasprotuje

Muzej objavi dolgo verigo lastnikov in vsako postajo opremi z virom. Platno je slikar sam podaril dražbi v korist Sisleyjevih otrok pri Galerie Georges Petit v Parizu, 1. maja 1899, kjer je bilo na seznamu pod številko 65. Tam ga je kupila trgovska hiša Durand-Ruel za 6.300 frankov. Leta 1900 je prešlo v njeno newyorško podružnico, 13. februarja 1901 pa ga je za 3.500 dolarjev kupila Harriet Borland iz Chicaga. Po njeni smrti leta 1933 ga je podedoval sin Bruce Borland, ki ga je od leta 1961 v več delih podaril muzeju; celoto je muzej dobil leta 1963.

Na dveh mestih si zapisi nasprotujejo, in muzej to pove sam. Prvič pri datumu prodaje v New York: pariška in newyorška zaloga iste hiše navajata 24. oktober oziroma 13. november 1900. Drugič pri sami dražbi: katalog Wildenstein iz leta 1996 trdi, da sta platno kupila Durand-Ruel in Bernheim-Jeune skupaj, v dveh različno popisanih izvodih dražbenega kataloga pa je enkrat zapisano 6.000 in ime Bernheim, drugič le 6.000. Katera različica drži, ne vemo in ne izbiramo; obe stojita na muzejevi strani in obe tu.

Pod koliko imeni je platno potovalo?

Pod štirimi, ki jih navaja muzej sam, in eno od njih je še vedno odprto. Maja 1895 je bilo pri Durand-Ruelu v Parizu razstavljeno bodisi kot Village de Sandviken (Temps de neige) bodisi kot Village de Sandviken — muzej zapiše obe številki iz kataloga in ne izbere med njima. Na dražbi leta 1899 je stalo kot Sandviken, village près Christiania, v newyorški zalogi hiše kot Sandviken, Norway, v Bostonu leta 1905 pa v napačno prepisani obliki, ki jo muzej sam označi z oznako [sic].

Katera zasnežena Monetova platna še prodajamo?

V naši galeriji Claude Monet stoji delo ob več zimskih prizorih: Kopica žita (snežni učinek) je iz iste zbirke v Chicagu, Snežni učinek v Vétheuilu in Slana kažeta isto belino ob Seni; zimsko cesto pa Voz na zasneženi cesti pri Honfleurju.

In tisti most iz muzejevega stavka: Ribnik z lokvanjami (Japonski most) je platno japonskega mostu v Givernyju, ki ga hrani Metropolitan Museum of Art pod inventarno številko 29.100.113 in je iz leta 1899, torej štiri leta po Norveški. Tudi zanj pri nas obstaja reprodukcija slike.

Kako nastane naša ročno naslikana različica?

Vsako naročilo naslika slikar posebej, z oljem na bombažno ali laneno platno. Tako nastajajo vse naše slike na platnu: brez tiska, brez prenosa in brez strojnega koraka vmes. Ta umetniška slika je zahtevna v snegu. Bele ploskve tu niso bele: sestavljene so iz lila, bledo modre, zelenkaste in rožnate, in če roka poseže po beli barvi iz tube, vas postane papirnata. Drugi preizkus so breze na desni, ki morajo ostati tanke in vendar vidne pred hribom iste svetlosti. Pri delu na prostem, en plein air, podslikava ostane svetla, senca pa je zgrajena s hladnimi lazurami.

Katera mera za katero steno?

Na voljo je osem mer, od 45 x 38 do 150 x 120 cm, in odgovora sta dva. Po velikosti je izvirniku najbližja 90 x 70 cm: 2,5 cm ožja in 3,4 cm nižja od platna v Chicagu. Po razmerju stranic sta najbližji 50 x 40 in 150 x 120 cm, obe pri 0,800, medtem ko ima izvirnik 0,794 in 90 x 70 cm 0,778. Razlika je majhna, zato tu velikost in razmerje nista v sporu kot pri nekaterih drugih motivih. V hodniku zadostuje 45 x 38 cm, kot slika za dnevno sobo je prava 90 x 70 cm, na veliki steni pa 150 x 120 cm.

Dimenzije po meri, podokvir in okvir

Če želite mero, ki je ni na seznamu, so dimenzije po meri edina pot: pišite nam širino in višino v centimetrih. Platno lahko pride napeto na lesen podokvir ali zvito v tulcu, če ga boste dali uokviriti sami; okvir ni vključen v ceno. K temu motivu se poda ozka letev v hladno sivem ali belem lesu; topel oreh ali pozlata snežno lila potisneta v rjavo.

Dostava in jamstvo

Izdelava traja dva do tri tedne, pri največjih merah nekaj dni več, ker se mora olje med plastmi posušiti. Napeta platna potujejo v togi škatli, zvita v tulcu. Če delo pride poškodovano ali se opazno razlikuje od potrjene fotografije, ga zamenjamo ali povrnemo ceno. Ročno naslikana kopija ni tovarniški izdelek in majhne razlike v potezi so pričakovane; poškodba ne.

Pogosta vprašanja

Kje je izvirnik?

V Chicagu, v Art Institute of Chicago, pod inventarno številko 1961.790. Po zapisu muzeja trenutno ni razstavljen.

Kateri kraj je na platnu?

Sandvika, vas blizu Christianie, današnjega Osla. Monet je od nje naslikal najmanj šest pogledov.

Je Village de Sandviken isto delo?

Da. Pod tem imenom je bilo razstavljeno leta 1895 pri Durand-Ruelu v Parizu; gre za isto platno.

Je to tisk?

Ne. Oljna slika nastane pri nas vedno ročno, z oljem na platnu. Tiskanih ali strojno prenesenih del ne prodajamo.

Katero mero naj izberem?

90 x 70 cm, ker je najbližja velikosti izvirnika in razmerje zgreši le za malo. Sicer vzemite približno dve tretjini širine stene.

Ali lahko dobim mero, ki je ni na seznamu?

Da. Delo po vaši meri je pri nas običajno; tu je manj nujno, ker se obe najboljši meri s seznama razlikujeta le za nekaj tisočink razmerja.

Kako delo pripotuje do mene?

Napeto na podokviru v togi škatli ali zvito v tulcu, po vaši izbiri, s sledenjem pošiljke.

Kaj delo pove v enem stavku?

Da je sneg barvit, če ga kdo pogleda dovolj dolgo, da zmrzne.

Je izvirnik naprodaj in koliko je vreden?

Ni naprodaj; je del muzejske zbirke. Vrednosti ne navajamo; muzej pove le, da je bilo platno leta 1901 prodano za 3.500 dolarjev.

Kako visoko naj jo obesim?

Sredina približno 145 cm nad tlemi; pri tem motivu je dobro, da je most v višini oči.

Je primerna za darilo?

Je, in če glede mere niste prepričani, obstaja darilni bon: obdarjenec sam izbere mero in motiv.

• Motiv. Zasnežena vas za obokanim mostom, gole breze desno, modrikast hrib v ozadju.
• Izvirnik. Olje na platnu, 92,5 x 73,4 cm, 1895; Art Institute of Chicago, inv. št. 1961.790.
• Naša izvedba. Osem mer; 90 x 70 cm je najbližja po velikosti, 50 x 40 in 150 x 120 cm po razmerju.
• Vredno vedeti. Muzej sam prepiše podpis »Claude Monet 95« spodaj levo; letnici se ujemata.