Claude Monet – Waterloo Bridge, sivi dan

Waterloo Bridge, sivi dan je ročno naslikana reprodukcija Monetovega platna iz National Gallery of Art v Washingtonu: most leži čez celo širino platna kot temna vodoravna masa s štirimi vidnimi loki, za njim se v megli dvigajo tovarniški dimniki z rožnatim dimom, spodaj pa na zeleno sivi vodi ležijo trije dolgi ozki čolni. Izvirnik meri 100 x 65,1 cm in je olje na platnu, inventarna številka 1963.10.183. Muzej ga datira z letnico 1903, podpis spodaj levo pa se bere »Claude Monet 1903«. Naslikamo ga v osmih merah ali po vaši meri, s fotografijo dokončanega dela v potrditev pred odpremo.

Waterloo Bridge, sivi dan – Claude Monet

Kaj je na platnu?

Most leži čez celo širino platna, tik nad sredino, kot temna masa, ki ima loke na licu pepelnato rjave, njihovo spodnjo stran pa kobaltno modro. V celoti so vidni štirje loki, peti je odrezan ob levem robu. Pod njimi je voda bledo rumenkasta, svetlejša kot drugod, po zgornjem robu pa teče pas drobnih oranžnih in modrozelenih potez: promet.

Za mostom se dvigajo tovarniški dimniki, dva izrazitejša in več bledih, z rožnatim in belim dimom, ki se vleče v levo, nad desno polovico mostu pa se vali velik bledo rožnat oblak dima ali pare. Drugi breg je bled pas, ki se topi v meglo. Spodaj na vodi ležijo trije dolgi ozki čolni: eden pod levim lokom z drobno postavo na krovu, eden nizek in moder ob spodnjem robu, eden čisto ob levem robu.

Tu je prvi popravek. Naš starejši opis je trdil, da se most komaj loči od megle in da so dimniki le nekaj temnejših potez. Na platnu je obratno: most je najtemnejša in najtrdnejša stvar na njem, dimniki so visoki in dimijo, v megli pa izginja drugi breg. To smo preverili na našem posnetku izvirnika in na muzejevem lastnem opisu.

Kaj piše na platnu?

Spodaj levo, čez zeleno sive poteze vode, stoji podpis v temno modri barvi. Bere se brez težav in se glasi Claude Monet 1903, z letnico v celoti, vse štiri števke.

Isto navede muzej, ki v polju za napise zapiše »lower left: Claude Monet 1903«. Pogledali smo ga na našem posnetku izvirnika, ki meri 4000 krat 2579 točk, in videli isto.

Zakaj se letnici tu ujemata?

Ker se viri ujemajo, in to je pri tej seriji naših strani izjema. Muzej delo datira z letnico 1903, brez pridržka in brez razpona, zato letnico brez pridržka zapišemo tudi v podatke za iskalnike. Platno nosi isto letnico in jo izpiše v celoti.

Tudi Zbirka Wikidata se pri geslu Q20190882 ujema v vsem, kar navaja: isti meri, ista letnica pri natančnosti 9 in ista številka 1569 v katalogu Wildenstein.

Kaj o velikosti pravi zapis muzeja?

Delo hrani National Gallery of Art v Washingtonu pod inventarno številko 1963.10.183. Mere objavi v zaporedju višina krat širina, 65,1 x 100 cm, in ob njih tudi v palcih, 25 5/8 krat 39 3/8. Z okvirjem navede 84,4 x 120 cm.

Tu je drugi popravek. Naš starejši opis je imel pravi številki, a v muzejevem vrstnem redu, z višino na prvem mestu, pod razpredelnico, ki povsod postavlja širino naprej.

Mera 100 x 65 cm z našega seznama se z izvirnikom ujame tesno: širina natanko, višina pa je nižja za en sam milimeter. Po razmerju stranic je najbližja ista mera, 0,6500 proti izvirnikovim 0,6510, čeprav razmerja na tri decimalke ne zadene nobena.

Sivi dan ni sivo vreme

V Chicagu visi platno z domala istim naslovom in ni to platno. Waterloo Bridge, Gray Weather je pod inventarno številko 1984.1173 v Art Institute of Chicago, datirano je v leto 1900, meri 92,6 x 65,4 cm in je podpisano spodaj levo samo z imenom, brez letnice. Naše je iz Washingtona, iz leta 1903, meri 100 x 65,1 cm in ima letnico izpisano. Tistega platna ne prodajamo.

Prodajamo pa tri druga londonska. Waterloo Bridge, sončni učinek je isti most iz istega leta, pod številko 1933.1163, 101 x 65,7 cm, podpisan z letnico 1903, a spodaj desno. Most Charing Cross, London nosi številko 1933.1150 in letnico 1901, London, parlament v megli pa je v Parizu. Vsa tri čikaška platna, tudi tisto s skoraj istim naslovom, po zapisu muzeja visijo v dvorani 243, v isti sobi kot Kopice žita (sončni zahod, sneg).

Kaj muzej opiše in česa nikoli ne imenuje?

Zapis ima oddelek Visual Description, opis platna za bralce, ki ga ne vidijo, vse do pepelnato rjavih lic lokov, školjčno rožnatega dima in ledeno modrega neba. Prav tam je bilo popravljeno naše štetje lokov in čolnov.

Česar pa zapis ne stori nikoli, je to, da bi prizor umestil. Beseda London se v njem ne pojavi, ne Temza, ne megla, ne Savoy; vsaka od njih se na arhivirani strani pojavi natanko ničkrat. Muzej torej pove, kaj je naslikano, ne pa kje in zakaj.

Tu je tretji popravek, in zadeva dve trditvi hkrati. Naš starejši opis je zapisal, da je delo nastalo iz Monetove sobe v hotelu Savoy, in navedel njegove besede, da London brez megle ne bi bil lep. Nobene od obeh trditev v zapisu muzeja ni. Sobe torej ne imenujemo in navedka ne ponavljamo: kar ne moremo pripisati viru, tu ne stoji.

Veriga, ki se ne začne pri slikarju

Muzej objavi verigo lastnikov, a ta se ne začne tam, kjer se običajno. Prva postaja je zasebna zbirka Paula Durand-Ruela v Parizu, kako je platno prišlo vanjo, pa zapis ne pove. Leta 1904 ga je Durand-Ruel prodal Franklinu F. Nicoli iz Pittsburgha, 7. januarja 1933 ga je kupil Chester Dale iz New Yorka, leta 1963 pa je z njegovo zapuščino prišlo v muzej.

Muzej datum Dalovega nakupa pripiše kopijam njegovih papirjev v svojem kustodialnem arhivu, torej pove tudi, od kod ve. Zato je vrzel na začetku opazna: kjer vir je, ga muzej navede, in kjer ga ni, ne ugiba. Danes je delo po zapisu muzeja v dvorani 80 zahodne stavbe, v isti dvorani kot Vrbe, ki jih prodajamo tudi mi.

Kako nastane naša ročno naslikana različica?

Vsako naročilo naslika slikar posebej, z oljem na bombažno ali laneno platno. Take so vse naše slike na platnu, brez tiska in brez strojnega koraka. Ta umetniška slika je zahtevna v megli, ki ni ena barva: sestavljena je iz bledo rožnatih, kremastih in zelenkastih potez, ki se morajo zliti brez roba, sicer meglica razpade v lise.

Drugi preizkus je most. Če se ga naslika pretemno, prereže platno na dvoje; če presvetlo, izgubi težo, ki je edina trdna stvar v prizoru. Taka impresionistična slika ne prenese visokega sijaja, zato oljna slika pri nas ostane mat.

Katera mera za katero steno?

Na voljo je osem mer, od 70 x 45 do 200 x 130 cm, in odgovora sta enaka. Po velikosti in po razmerju je najbližja 100 x 65 cm, pri kateri se širina ujame natanko, višina pa zgreši za milimeter. Vse mere so navedene pri izdelku v naši galeriji Claude Monet.

Za veliko steno ohrani obliko 150 x 100 cm, v ožjem prostoru pa zadostuje 92 x 60 cm. Kot slika za pisarno motiv deluje pri dnevni svetlobi, ker so v njem sami mehki toni brez močnega kontrasta.

Dimenzije po meri, podokvir in okvir

Če želite mero, ki je ni na seznamu, so dimenzije po meri edina pot; pišite nam širino in višino v centimetrih. Platno lahko pride napeto na lesen podokvir ali zvito v tulcu. Okvir ni vključen v ceno; tanka temna letev megli da rob.

Dostava in jamstvo

Izdelava traja dva do tri tedne, pri največjih merah nekaj dni več, ker se mora olje med plastmi posušiti. Če delo pride poškodovano ali se opazno razlikuje od potrjene fotografije, ga zamenjamo ali povrnemo ceno. Ročno naslikana kopija ni tovarniški izdelek in majhne razlike v potezi so pričakovane; poškodba ni.

Pogosta vprašanja

Kje je izvirnik?

V Washingtonu, v National Gallery of Art, pod inventarno številko 1963.10.183, po zapisu muzeja v dvorani 80.

Je to isto delo kot Waterloo Bridge, Gray Weather?

Ni. Tisto je v Chicagu, iz leta 1900, pod številko 1984.1173, in ga ne prodajamo.

Kateri most je to?

Waterloo Bridge, kakor pove naslov muzeja.

Zakaj na strani ni navedka slikarja?

Ker ga ne moremo pripisati viru. Muzej platno opiše, megle, Temze in hotela pa nikjer ne omeni, zato navedka ne ponavljamo.

Je to tisk?

Ne. Reprodukcija slike nastane pri nas vedno ročno, z oljem na platnu; tiskanih del ne prodajamo.

Katero mero naj izberem?

100 x 65 cm, ker se širina ujame natanko; za veliko steno 150 x 100 cm z istim razmerjem.

Ali lahko dobim mero, ki je ni na seznamu?

Da. Delo po vaši meri je pri nas običajno in vam da razmerje izvirnika pri kateri koli širini.

Kako delo pripotuje do mene?

Napeto na podokviru v togi škatli ali zvito v tulcu, s sledenjem pošiljke.

Kako visoko naj jo obesim?

Sredina približno 145 cm nad tlemi, tako da je most blizu višine oči.

Je izvirnik naprodaj in koliko je vreden?

Ni naprodaj, ker je del muzejske zbirke. Vrednosti ne navajamo; muzej v verigi lastnikov nobene cene ne zapiše.

Je primerna za darilo?

Je, in če glede mere niste prepričani, obstaja darilni bon, pri katerem obdarjenec izbere sam.

• Motiv. Most čez celo širino platna s štirimi loki, za njim dimniki z rožnatim dimom, spodaj trije čolni.
• Izvirnik. Olje na platnu, 100 x 65,1 cm, 1903; National Gallery of Art, Washington, inv. št. 1963.10.183.
• Naša izvedba. Osem mer; 100 x 65 cm se po širini ujame natanko.
• Vredno vedeti. Muzej in platno navajata isto letnico 1903.