Claude Monet – London, parlament v megli

London, parlament v megli je ročno naslikana reprodukcija Monetovega platna iz pariškega Musée d’Orsay: desno od sredine se iz megle dviga temen stolp, ki se na vrhu konča s tremi konicami, levo od njega se v meglo izgublja nizko telo parlamenta, zgoraj levo pa skozi meglo prebije sonce kot bled krog v oranžnem in rdečem plamenu, ki se spodaj po Temzi razlije v širok pas odsevov. Izvirnik meri 92,5 x 81,5 cm in je olje na platnu, inventarna številka RF 2007. Muzej ga datira z letnico 1904, podpis spodaj levo pa se bere »Claude Monet 1904«. Naslikamo ga v osmih merah ali po vaši meri, s fotografijo dokončanega dela v potrditev pred odpremo.

London, parlament v megli – Claude Monet

Kaj je na platnu?

Desno od sredine stoji stolp. Je najtemnejša stvar na platnu, sestavljen iz modrih in sivo vijoličnih potez, in na vrhu se konča s tremi konicami: leva je nižja, srednja najvišja in najširša, desna spet nižja. Med njimi sta dve vrzeli, v katerih se vidi megla. Desno od stolpa se komaj razloči še nižji, ožji blok.

Levo od stolpa se čez celo levo polovico vleče nizko telo poslopja. Tam poteze postanejo bledo vijoličaste in modrikaste in stavba se izgubi v meglo, tako da se nikjer ne konča z robom; kje se neha, se ne vidi. Nad vsem tem je megla, ki ni ena barva, ampak lila, bledo modra in mestoma lososovo rožnata.

Zgoraj levo od stolpa je sonce. Bledi krog stoji v plamenu oranžnih, rdečih in rumenih potez, ki se od njega širijo navzgor in na obe strani. To je tisto, kar muzej v naslovu imenuje trouée de soleil, prodor sonca.

Spodnja tretjina platna je Temza. Po njej teče pas odsevov v oranžni, rožnati in rdeči barvi, položenih v kratke vodoravne poteze na zelenkasto sivi in vijolični vodi.

Tu je prvi popravek. Naš starejši opis je trdil, da sonce pade na vodo kot ozek svetel pas. Na platnu je ta pas širok: zavzame večji del spodnje tretjine in se razteza od levega roba do pod stolp. To smo preverili na našem posnetku izvirnika in na muzejevi lastni plošči, ki kaže isto.

Kaj piše na platnu?

Spodaj levo, čez vodo in čez same odseve, stoji podpis v temno modri in sivi barvi. Bere se brez težav in se glasi Claude Monet 1904, z letnico v celoti, vse štiri števke.

Zapis muzeja o napisih na platnu ne pove ničesar; polja za napise v njem ni. Zato tu ne popravljamo muzeja, ampak povemo le, kaj smo videli, in na čem. Pogledali smo na našem posnetku izvirnika in na plošči, ki jo muzej objavlja v svojem manifestu; na obeh je isto.

Zakaj se letnici ujemata?

Ker se viri ujemajo. Muzej delo datira z letnico 1904, brez pridržka in brez razpona, zato ta letnica brez pridržka gre tudi v podatke za iskalnike. Platno nosi isto letnico in jo izpiše v celoti, tako da se ni treba odločati med dvema števkama in štirimi.

Tudi Zbirka Wikidata se pri geslu Q17493907 ujema v vsem, kar navaja: isti meri, ista letnica pri natančnosti 9 in ista številka 1610 v katalogu Wildenstein. Pri tem platnu torej ni ničesar, kar bi bilo treba tehtati; povemo le, da smo tehtali.

Kaj o velikosti pravi zapis muzeja?

Delo hrani Musée d’Orsay v Parizu pod inventarno številko RF 2007. Mere objavi v zaporedju višina krat širina, H. 81,5 ; L. 92,5 cm; naša razpredelnica postavlja širino na prvo mesto, zato tu berete 92,5 x 81,5 cm. Z okvirjem navede 112,5 x 101,5 cm, prav tako preurejeno.

Ta parlament ni washingtonski

Monet je isto poslopje slikal večkrat in platna so si po meri tako blizu, da jih po številkah ni mogoče ločiti. V Washingtonu visi The Houses of Parliament, Sunset, pod inventarno številko 1963.10.48, in tisto platno ni to. Meri 92,5 x 81,3 cm, torej natanko isto širino kot naše in dva milimetra manj v višini. Datirano je v leto 1903, podpisano je spodaj desno in podpis se glasi »Claude Monet 1903«.

Ločiti ju je torej mogoče po treh stvareh, ki niso mere: po letnici, po vogalu s podpisom in po svetlobi. Naše je iz Pariza in iz leta 1904, podpisano spodaj levo, in v njem sonce prebija meglo. Washingtonsko je iz leta 1903, podpisano spodaj desno, in v njem je sončni zahod. Tistega platna ne prodajamo.

Prodajamo pa tri druga londonska. Waterloo Bridge, sivi dan je iz leta 1903 in visi v Washingtonu, Waterloo Bridge, sončni učinek je iz istega leta in visi v Chicagu, Most Charing Cross, London pa nosi letnico 1901. Vsa tri kažejo Temzo, tako kot to platno, in na vseh treh je most, ki ga tu ni.

Česa zapis muzeja ne pove?

Pove, kaj je naslikano, kdaj in kako je prišlo v muzej. Ne pove pa, od kod je slikar gledal, ob kateri uri je delal in kaj si je o londonski megli mislil. V zapisu ni ne imena stavbe, iz katere je gledal, ne besede o uri, ne navedka.

Tu je drugi popravek, in zadeva dve trditvi hkrati. Naš starejši opis je zapisal, da je slikar serijo slikal s terase bolnišnice nasproti, in dodal, da je vsak dan delal ob isti uri. Nobene od obeh trditev v zapisu muzeja ni. Prostora, iz katerega je gledal, torej ne imenujemo, in o uri ne trdimo nič: kar ne moremo pripisati viru, tu ne stoji.

Kako je platno prišlo v Pariz?

Z eno samo zapuščino. Muzej pri tem delu navede legs comte Isaac de Camondo, 1911, torej zapuščino grofa Isaaca de Camonda, sedem let po tem, ko je bilo platno naslikano. Verige lastnikov pri tem delu ne objavi; pove, od koga je prišlo v muzej, ne pa, po kateri poti je prišlo do njega.

Ta ista zapuščina stoji tudi pri dveh rouenskih katedralah, ki jih prodajamo. Rouenska katedrala, portal in stolp Saint-Romain pod številko RF 2001 in ista postavitev v polnem soncu pod številko RF 2002 sta v muzej prišli po isti poti in v istem letu kot ta London. Trije zelo različni motivi, en sam zapisnik o prevzemu.

Kako nastane naša ročno naslikana različica?

Vsako naročilo naslika slikar posebej, z oljem na bombažno ali laneno platno. Take so vse naše slike na platnu, brez tiska in brez strojnega koraka. Ta umetniška slika je zahtevna prav v tistem, kar je na njej najlepše: megla ni ena barva, ampak lila, bledo modra in lososovo rožnata hkrati, in te poteze se morajo zliti brez roba, sicer meglica razpade v lise.

Drugi preizkus je sonce. Če se plamen okoli njega naslika premočno, postane madež in megla izgubi globino; če preblago, prizor ostane brez tistega, kar mu je dalo naslov. Taka impresionistična slika ne prenese visokega sijaja, zato oljna slika pri nas ostane mat.

Katera mera za katero steno?

Na voljo je osem mer, od 50 x 40 do 150 x 140 cm, in odgovora sta dva, ker je platno skoraj kvadratno. Po velikosti je izvirniku najbližja 90 x 80 cm, ki je 2,5 cm ožja in 1,5 cm nižja od platna v Parizu. Po razmerju stranic je najbližja 80 x 70 cm, pri 0,8750 proti izvirnikovim 0,8811, medtem ko ima 90 x 80 cm razmerje 0,8889.

Razlika med obema odgovoroma je majhna in v tem primeru ni pomembna: obe meri sta po obliki tako blizu izvirniku, da razlike na steni nihče ne vidi. Pravi razlog za izbiro je zato prostor. Za veliko steno ohrani obliko 130 x 120 cm, v ožjem prostoru zadostuje 70 x 60 cm. Kot slika za pisarno motiv deluje posebej dobro, ker v njem ni nobenega močnega kontrasta razen sonca, in ta je zgoraj, nad višino oči. Vse mere so navedene pri izdelku v naši galeriji Claude Monet.

Dimenzije po meri, podokvir in okvir

Če želite mero, ki je ni na seznamu, so dimenzije po meri edina pot; pišite nam širino in višino v centimetrih. Platno lahko pride napeto na lesen podokvir ali zvito v tulcu. Okvir ni vključen v ceno; k temu motivu se poda ozka temna letev, ki megli da rob, medtem ko širok svetel okvir prizor razlije.

Dostava in jamstvo

Izdelava traja dva do tri tedne, pri največjih merah nekaj dni več, ker se mora olje med plastmi posušiti. Napeta platna potujejo v togi škatli, zvita v tulcu. Če delo pride poškodovano ali se opazno razlikuje od potrjene fotografije, ga zamenjamo ali povrnemo ceno. Ročno naslikana kopija ni tovarniški izdelek in majhne razlike v potezi so pričakovane; poškodba ni.

Pogosta vprašanja

Kje je izvirnik?

V Parizu, v Musée d’Orsay, pod inventarno številko RF 2007.

Kateri stolp se dviga iz megle?

Stolp parlamenta, tisti s tremi konicami na vrhu. Zapis muzeja ga ne imenuje, zato ga tudi mi ne krstimo.

Je to isto delo kot The Houses of Parliament, Sunset?

Ni. Tisto je v Washingtonu, iz leta 1903, pod številko 1963.10.48, in ga ne prodajamo, čeprav meri natanko isto širino.

Je to tisk?

Ne. Reprodukcija slike nastane pri nas vedno ročno, z oljem na platnu; tiskanih del ne prodajamo.

Katero mero naj izberem?

90 x 80 cm za velikost izvirnika, 80 x 70 cm za najbližje razmerje; razlika med njima je na steni neopazna.

Ali lahko dobim mero, ki je ni na seznamu?

Da. Delo po vaši meri je pri nas običajno in vam da razmerje izvirnika pri kateri koli širini.

Kako delo pripotuje do mene?

Napeto na podokviru v togi škatli ali zvito v tulcu, s sledenjem pošiljke.

O čem je ta slika v enem stavku?

O luknji, ki jo sonce naredi v megli, in o poslopju, ki se v njej komaj še vidi.

Je izvirnik naprodaj in koliko je vreden?

Ni naprodaj, ker je del muzejske zbirke. Vrednosti ne navajamo; muzej v svojem zapisu nobene cene ne zapiše.

Kako visoko naj jo obesim?

Sredina približno 145 cm nad tlemi, tako da je pas odsevov na vodi malo pod višino oči.

Je primerna za darilo?

Je, in če glede mere niste prepričani, obstaja darilni bon, pri katerem obdarjenec izbere sam.

• Motiv. Temen stolp s tremi konicami desno od sredine, levo od njega poslopje, ki se izgubi v megli, zgoraj levo sonce, spodaj širok pas odsevov po Temzi.
• Izvirnik. Olje na platnu, 92,5 x 81,5 cm, 1904; Musée d’Orsay, Pariz, inv. št. RF 2007.
• Naša izvedba. Osem mer; 90 x 80 cm je najbližja po velikosti, 80 x 70 cm po razmerju.
• Vredno vedeti. Muzej in platno navajata isto letnico 1904, izpisano v celoti.