Georges Seurat – Jutranji sprehod

Jutranji sprehod je Seuratova majhna deska iz leta 1885: pogled čez Seno proti Courbevoieju, z žensko ob drevesu na levi. Izvirnik meri 15,7 x 24,9 centimetra, je naslikan z oljem na les in ga v Londonu hrani The National Gallery pod inventarno številko NG6557. Pri nas nastane kot ročno naslikana slika, olje na platnu, v osmih dimenzijah ali po vaši meri, pred odpremo pa vam fotografijo končanega dela pošljemo v potrditev.

Jutranji sprehod – Georges Seurat

Kaj je na sliki?

Pogled čez reko, postavljen pokončno. Muzej opiše kompozicijo kot niz naloženih vodoravnih pasov – ospredje, reka, nasprotni breg ter hiše in drevesa Courbevoieja v daljavi. Pokončni format je pri Seuratu nenavaden, a mu je prav ta omogočil takšno zlaganje. Nebo je postavljeno čisto na vrh, kar skupaj s pasovi zmanjša občutek globine.

Pasovom nasproti stojita dve navpičnici: neprekinjeno deblo na desni in krajša postava stoječe ženske na levi, katere rjava obleka delno odmeva temnejšo rjavo drevesa. Muzej doda, da se več sestavin ponovi iz Nedeljskega popoldneva na otoku Grande Jatte – reka in travnat breg, stoječa ženska postava, poudarjena navpičnica drevesa in visoko obzorje.

Zakaj je to deska in ne platno?

Ker je to skica, narejena na kraju samem. Muzej pove, da je Seurat med letoma 1882 in 1886 naredil več kot sto enako velikih pokrajinskih študij na deskah, ki nadaljujejo staro izročilo oljne skice na prostem; mnoge so bile pripravljalne za njegovi prvi veliki platni. Ta je s poletja, ko je po razstavi Grande Jatte še naprej delal v sosednjih predmestjih Courbevoie in Asnières.

In les se vidi. Slikar je delal hitro in med potezami pustil golo desko, ki ostane vidna – to ni pomanjkljivost, ampak del učinka: svetla lesena podlaga greje barvo od spodaj. Naša izvedba je oljna barva na platnu, ne na lesu, in tega ne zamegljujemo; kar prenesemo, je poteza in barva, ne nosilec.

Kako je narejena?

S širokimi, tekočimi potezami – in prav to je tu najbolj zanimivo. Muzej izrecno pove, da je Seurat pointilistično tehniko do leta 1885 že razvil, a da se v tej deski vidi njegov dolg impresionizmu: poteze so razmeroma velike in tekoče, ne tesne in enakomerne kakor pri pikah. Umetniška slika iz tega trenutka torej stoji med dvema načinoma, in mi je ne razglašamo za tisto, kar ni.

Poteze so razvrščene po tem, kaj opisujejo. Za bleščečo se vodo je slikar uporabil vodoravne poteze v obliki lečk, za travo in listje krajše, bolj sekane, za deblo pa daljše in vijugaste. Bledo rumene in bele barve po večjem delu deske ustvarijo občutek toplega sonca in se odbijajo od temnega roba, ki ga tvorita drevo in temno zelena čisto spodaj.

Kaj ima skupnega s Seno pri Courbevoieju?

Vse. Muzej pove, da je ta deska povezana s srednje velikim platnom Sena pri Courbevoieju, ki je danes v zasebni zbirki v Parizu, in da jo je Seurat morda naslikal, preden se je za dokončano sliko tega pogleda sploh odločil – ali pa je nastala kot pripravljalna študija zanjo. Vrstni red ni zanesljiv niti muzeju.

Za nas na polici to pomeni nekaj praktičnega: platno je brez ustanove in zato brez letnice, mere in inventarne številke, medtem ko deska ima vse troje. Kdor išče prav ta pogled na reko in hoče podatke, ki jih je mogoče preveriti, ga najde tukaj.

Kaj se je z izvirnikom dogajalo?

Muzej objavi celotno pot. Deska je do leta 1891 ostala v slikarjevem ateljeju pod številko 89, nato pa je bila pri Léu Gaussonu v Parizu, ki je živel med letoma 1860 in 1944, in po dedovanju pri Georgesu Tardifu ter njegovi ženi Marie Prévot v Parizu do leta 1956. Sledili so Wildenstein and Co. v New Yorku, zbirka Henryja Ittlesona ml. med letoma 1957 in 1973, nato njegova žena Nancy Strauss do leta 1982; istega leta jo je prek galerije Acquavella kupil Heinz Berggruen v Parizu in jo leta 1995 podaril muzeju. Postaje so muzejeve; nobene ne dodajamo.

Berggruen je isto leto muzeju podaril tudi drugo Seuratovo desko, in obe visita v isti dvorani.

Kje stoji ta slika med Seuratovimi deli?

Med več kot sto majhnimi deskami, ki so bile njegov zapisnik na prostem. Pri nas je zraven Kanal pri Gravelinesu, Grand Fort-Philippe, ki ga hrani isti muzej v isti dvorani in je z zadnjega leta njegovega dela, ter Morski prizor pri Port-en-Bessinu iz Washingtona. Umrl je marca 1891, star komaj enaintrideset let.

Metoda, po kateri je delal, se imenuje pointilizem, širša smer pa neoimpresionizem. Prav zato reprodukcija znane slike iz tega kroga pri različni svetlobi deluje različno – barve se mešajo v očesu in ne na platnu. Pri tej deski je ta učinek še mehak, ker so poteze široke.

Kako nastane naša ročno naslikana različica?

Z rokami in s čopičem, nikoli s tiskalnikom. Naš slikar dela z oljnimi barvami na platnu, in pri tem motivu je najtežja navidezna hitrost: poteze morajo biti videti narejene na dušek, čeprav so premišljene. Če jih zgladimo, prizor postane raven; če jih preveč razgibamo, izgubi mirno pasovno zgradbo. Vsaka ročno naslikana kopija je zato svoja in nobeni dve nista povsem enaki. Pred odpremo delo fotografiramo in vam fotografijo pošljemo v potrditev.

Za ta motiv trenutno nimamo lastnih ateljejskih fotografij dokončanega dela. Ko ga bomo naslednjič naslikali, ga bomo fotografirali in posnetki bodo objavljeni na tej strani.

Katera dimenzija za katero steno?

Če ne veste, katera: 50 x 80 cm. Ta motiv je posebnost naše ponudbe, ker je izvirnik zelo majhen – 15,7 x 24,9 cm – in naša najmanjša mera, 16 x 25 cm, je od njega oddaljena le nekaj milimetrov. Če hočete delo v velikosti, v kakršni je nastalo, je to edini motiv pri nas, kjer je to mogoče.

Format je pokončen in ozek. 16 x 25 cm je za polico, mizo ali ozko steno ob vratih; 40 x 60 in 50 x 80 cm sta za dnevno sobo; 60 x 95 in 70 x 110 cm delujeta samostojno; 80 x 125, 90 x 140 in 100 x 160 cm pa naredijo iz drobne skice veliko delo, kar je premišljena odločitev in ne napaka – pri tako široki potezi se motiv poveča brez težav. Vse naše slike na platnu za ta motiv nastanejo po naročilu.

Mera po meri, podokvir in okvir

Če nobena od osmih dimenzij ne ustreza vaši steni, delo naslikamo po vaših merah in ohranimo razmerje izvirnika, da pasovi nikoli niso raztegnjeni; to je naša slika po meri. Vsak izvod dobavimo napet na lesen podokvir in pripravljen za obešanje. Okvir izberete v naši 3D aplikaciji, ki prikaže vse naše profile drug ob drugem – zlato, srebrno, črno, belo in naravni les. Pri majhnih merah okvir naredi največ razlike, ker je delo samo po sebi drobno. Če želite vedeti, kako bo delo učinkovalo na vaši steni, je to naša ločena storitev umestitve v prostor.

Dostava in jamstvo

Vsak izvod nastane po naročilu v našem ateljeju v Sloveniji, zato računajte na 15 do 45 dni, odvisno od izbrane mere. Odpošljemo ga napetega in zaščitenega za prevoz, uokvirjenega, če ste okvir izbrali, po Sloveniji in EU brez carine. Pred odpremo prejmete fotografijo končanega dela v potrditev, za vsako naročilo pa velja naš pravilnik o vračilih. Celotno ponudbo tega slikarja najdete v galeriji Georges Seurat, njegove skice na prostem pa opisuje naš članek o Georgesu Seuratu.

Pogosta vprašanja

Kje je izvirnik?

V Londonu, v The National Gallery, pod inventarno številko NG6557. Muzej ga navaja v dvorani 44.

Iz katerega leta je?

Muzej ga v svojem popisu datira v leto 1885. V besedilu pravi »najverjetneje« naslikan tega leta, in ta pridržek povzemamo, ker je muzejev.

Kako velik je izvirnik?

Muzej navede 24,9 x 15,7 centimetra, torej 15,7 x 24,9 cm po našem zapisu širina krat višina. To je zelo majhna deska.

Zakaj je na lesu in ne na platnu?

Ker je skica, narejena na prostem. Muzej pove, da je Seurat takih enako velikih desk naredil več kot sto, in da med potezami ostane vidna gola deska.

Je naša različica tudi na lesu?

Ne. Slikamo z oljnimi barvami na platno. Prenesemo potezo in barvo, ne nosilca, in tega ne zamegljujemo.

Je to res slikanje s pikami?

Muzej je pri tem previden: pointilistična tehnika je bila do leta 1885 že razvita, a poteze na tej deski so široke in tekoče, ne tesne pike. Zato tudi mi tega ne poenostavljamo.

S katero sliko je povezana?

S Seno pri Courbevoieju, srednje velikim platnom, ki je danes v zasebni zbirki v Parizu. Ali je deska nastala pred njo ali kot študija zanjo, muzej pusti odprto.

Katero dimenzijo naj izberem?

Za dnevno sobo 50 x 80 cm. Če hočete velikost izvirnika, izberite 16 x 25 cm – od izvirnika je oddaljena nekaj milimetrov.

Lahko dobim mero, ki je ni na seznamu?

Da, slikamo po meri in pri tem ohranimo razmerje stranic izvirnika.

Je to tisk?

Ne. Delo je z oljnimi barvami ročno naslikano na platno; poteze se vidijo in otipajo, česar tisk ne more posnemati.

Je slika primerna za darilo?

Zelo, prav v majhni meri. Drobno delo na polici ali ob mizi deluje osebno, kar velika slika ne more. Če želite izbiro prepustiti obdarjencu, je na voljo darilni bon.

• Motiv: pogled čez Seno proti Courbevoieju, pokončno, z žensko ob drevesu na levi
• Izvirnik: 15,7 x 24,9 cm, olje na lesu, The National Gallery, London (NG6557)
• Naša izvedba: ročno naslikana oljna slika na platnu, osem dimenzij od 16 x 25 do 100 x 160 cm
• Posebnost: francoski slikar je delal tako hitro, da med potezami ostane vidna gola deska