Claude Monet – Rouenska katedrala, portal in stolp Saint-Romain v polnem soncu

Rouenska katedrala, portal in stolp Saint-Romain v polnem soncu je ročno naslikana reprodukcija Monetovega platna iz pariškega Musée d’Orsay: pročelje je naslikano od blizu in kamen sega do vseh štirih robov, le v vrzelih pri vrhu se pokaže globoko modro nebo, sredino pa zavzame velik portal s temno rozeto nad njim. Izvirnik meri 73,5 x 107 cm, je olje na platnu in nosi inventarno številko RF 2002. Muzej ga datira z letnico 1893, podpis spodaj levo pa se bere »Claude Monet 94«. Naslikamo ga v osmih merah ali po vaši meri, s fotografijo dokončanega dela v potrditev pred odpremo.

Rouenska katedrala, portal in stolp Saint-Romain v polnem soncu – Claude Monet

Kaj je na platnu?

To je opoldanska ura. Kamen je bel, kremast in zlat, s hladnimi modrosivimi potezami v vdolbinah, in sonce ga zadene tako naravnost, da se okras skoraj razpusti v svetlobo. Nebo se pokaže samo v vrzelih pri zgornjem robu, in tam je globoko modro.

Sredino spodnje polovice zavzame glavni portal: globok koničast lok v modrorjavi senci, s toplo oker liso v samem grlu. Nad njim se dviga ozek trikotni zatrep, čigar konica prereže temno okroglo rozeto. Med konico zatrepa in temenom loka sedi majhno okroglo okno, bled kolobar s temnejšo sredico.

Levo se dviga stolp Saint-Romain, ki ga zgornji rob odreže, desno pa druga gmota z arkadami in še en temnejši lok v topli rjavi. Ob spodnjem robu teče bled oker pas tal. Nobene postave ni.

To povemo, ker je razlika pomembna.

Kaj piše na platnu?

Spodaj levo, čez bledi kamen ob vznožju, stoji podpis v temno olivnih potezah. Bere se Claude Monet in za njim dve števki, 94.

Isto se bere na muzejevi plošči, kjer je podpis prav tako čitljiv. Pri tem platnu torej ni vprašanje, ali podpis tam je, ampak kaj z njim narediti, ker se z letnico muzeja ne ujema.

Zakaj razpredelnica pravi 1893, platno pa 94?

Ker sta to dva vira in se razhajata. Muzej datira delo v leto 1893, brez pridržka in brez razpona, in ta letnica gre v razpredelnico, ker ima ustanova, ki delo hrani, prednost. Letnica na platnu je slikarjeva in ostane zapisana tu.

To ni osamljen primer in smo ga prešteli. Pri jutranjem soncu RF 2000 podpisa ne zapišemo. Zakaj se letnici razhajata, ne trdimo, ker tega v zapisu muzeja ni.

Kaj o velikosti pravi zapis muzeja?

Delo hrani Musée d’Orsay v Parizu pod inventarno številko RF 2002. Mere objavi v zaporedju višina in širina, 107 in 73,5 cm; naša razpredelnica postavlja širino na prvo mesto, zato tu berete 73,5 x 107 cm. Z okvirjem navede 119,8 in 86,5 cm.

Muzej o poti platna ne objavi verige lastnikov, ampak samo način pridobitve: zapuščina grofa Isaaca de Camonda, leta 1911. Ker je to ena sama vrstica in ne veriga, ji tu ne namenjamo svojega razdelka; izmišljati si preostanek poti bi bilo huje, kot da je ne bi imeli.

Harmonie bleue et or, in kaj pomeni drugi del naslova

Ime, ki ga delu daje muzej, ima dva dela, ločena s podpičjem. Prvi pove, kaj je na platnu in ob kakšni svetlobi: portal in stolp Saint-Romain, v polnem soncu. Drugi imenuje barvno ubranost: Harmonie bleue et or, modra in zlata harmonija.

Tak drugi del ni okras, ampak se pri tej seriji ponovi. Sosednje platno v istem muzeju nosi v drugem delu Harmonie blanche, bela harmonija, in je jutranje. Naša razpredelnica navaja celotno ime z obema deloma, ker je to ime muzeja; naslov našega izdelka pa je slovenski prevod prvega dela.

Dve platni iz iste zapuščine, in obe prodajamo

Muzej hrani drugo rouensko pročelje, ki je našemu izjemno blizu: RF 2001 meri 73,2 x 106,5 cm proti našim 73,5 x 107, torej tri milimetre v širino in pet v višino. Datirani sta v isto leto 1893, obe je muzej prejel z isto Camondovo zapuščino leta 1911 in obe nosita podpis z letnico 94. Po številkah ju skoraj ni mogoče ločiti.

Ločita pa se na pogled, in razlika je v razdalji. Na muzejevi plošči RF 2001 je slikar stal dlje in bolj levo: levi rob stolpa se ostro odreže ob bledem, praznem nebu, ki zavzame ves levi pas platna, ob vznožju pa stoji nizka ulična hiša s temno streho in modro fasado. Na našem platnu tega ni: kamen teče do levega roba, neba ob strani ni in hiše ni. Naše je pritisnjeno k pročelju, drugo stoji korak nazaj.

In še ena razlika, ki jo pove muzej sam: naše ime nosi v drugem delu plein soleil, polno sonce, drugo pa effet du matin, jutranji učinek. Rouenska katedrala, portal in stolp Saint-Romain je pri nas to drugo platno.

Katera naša rouenska katedrala je katera?

Rouenskih pročelij prodajamo šest, pet v Parizu in eno v Washingtonu. Poleg zgoraj opisanega para so v pariškem muzeju Rouenska katedrala, sivo vreme pod številko RF 1999, 65,4 x 100,2 cm; Rouenska katedrala, jutranje sonce pod RF 2000, 63 x 92,2 cm; in Rouenska katedrala, portal od spredaj pod RF 2779, 74 x 107 cm.

Šesto hrani National Gallery of Art v Washingtonu: Rouenska katedrala, portal pod številko 1963.10.49, 65,9 x 100,1 cm. Edina od šestih je, pri kateri se letnica muzeja in letnica na platnu ujemata, ker jo muzej datira v leto 1894. Kdor išče določeno platno, naj gleda inventarno številko in ne naslova.

Kako nastane naša ročno naslikana različica?

Vsako naročilo naslika slikar posebej, z oljem na bombažno ali laneno platno. Take so vse naše slike na platnu, brez tiska in brez strojnega koraka. Ta umetniška slika je zahtevna v svetlobi: beli kamen mora ostati sestavljen iz ločenih potez, sicer pročelje postane ravna bela stena in opoldne izgine.

Drugi preizkus je senca. Modrosive vdolbine morajo ostati hladne ob toplem kamnu, sicer se platno prevesi v enotno rumeno. Taka impresionistična slika ne prenese visokega sijaja, zato oljna slika pri nas ostane mat.

Katera mera za katero steno?

Na voljo je osem mer, od 38 x 55 do 120 x 170 cm. Po velikosti je najbližja 70 x 100 cm, 3,5 cm ožja in 7 cm nižja od izvirnika. Po razmerju je najbližja najmanjša mera, 38 x 55 cm, pri 1,4474 proti izvirnikovim 1,4558; med večjimi merami je najbližja 90 x 130 cm pri 1,4444.

Za veliko steno ostane 120 x 170 cm. Kot slika za pisarno motiv deluje, ker je svetel in ne vsiljuje pogleda. Vse mere so navedene pri izdelku v naši galeriji Claude Monet.

Kako visoko obesiti sliko: sredina približno 150 cm nad tlemi, tako da portal ostane v višini oči in rozeta nad njim.

Dimenzije po meri, podokvir in okvir

Za mero, ki je ni na seznamu, so dimenzije po meri edina pot; pišite nam širino in višino. Okvir ni v ceni; muzejev meri 86,5 x 119,8 cm in je torej precej širši od platna.

Dostava in jamstvo

Izdelava traja dva do tri tedne, pri največjih merah nekaj dni več. Če delo pride poškodovano ali se opazno razlikuje od potrjene fotografije, ga zamenjamo ali povrnemo ceno. Ročno naslikana kopija ni tovarniški izdelek in majhne razlike v potezi so pričakovane; poškodba ni.

Če slike ne izbirate zase in ne veste, katera velikost bo prava, je na voljo darilni bon: prejemnik sam izbere velikost in motiv.

Pogosta vprašanja

Kje je izvirnik?

V Parizu, v Musée d’Orsay, pod inventarno številko RF 2002.

Katero stavbo prikazuje?

Zahodno pročelje stolnice v Rouenu v Normandiji, gledano od blizu, opoldne.

Kolikokrat je Monet naslikal katedralo v Rouenu?

Več kot tridesetkrat, v letih 1892 in 1893; 28 platen kaže zahodno pročelje. Dokončal jih je v ateljeju leta 1894, dvajset pa jih je maja 1895 izbral za razstavo pri Durand-Ruelu v Parizu.

Zakaj je Monet katedralo v Rouenu naslikal tolikokrat?

Ni ga zanimala stavba, temveč svetloba na njej. V letih 1892 in 1893 je zahodno pročelje naslikal približno tridesetkrat, ob različnih urah in v različnem vremenu, pri čemer je delal na več platnih hkrati in jih menjaval, ko se je svetloba spremenila. Dokončal jih je leta 1894 v ateljeju.

• Motiv. Rouensko pročelje opoldne, kamen do vseh štirih robov, globoko modro nebo le v vrzelih pri vrhu, portal v modrorjavi senci in temna rozeta nad njim.
• Izvirnik. Olje na platnu, 73,5 x 107 cm; muzej 1893, na platnu 94; Musée d’Orsay, Pariz, inv. št. RF 2002, zapuščina Camondo 1911.
• Naša izvedba. Osem mer; 70 x 100 cm je najbližja po velikosti, 90 x 130 cm po razmerju med večjimi.
• Vredno vedeti. Muzej hrani skoraj enako platno, tri milimetre ožje, iz iste zapuščine in istega leta; loči ju razdalja, s katere je slikar gledal.