Claude Monet – Rouenska katedrala, portal in stolp Saint-Romain

Rouenska katedrala, portal in stolp Saint-Romain je ročno naslikana reprodukcija Monetovega platna iz pariškega Musée d’Orsay: levo polovico platna zavzema stolp Saint-Romain, ki ga zgornji rob odreže, desno od njega stoji portal z veliko koničasto arkado, bledo rozeto in strmim zatrepom, spodaj levo pa ob vznožju stoji nizka hiša z rdečkasto ponjavo in modrimi polkni. Izvirnik meri 73,2 x 106,5 cm, je olje na platnu in nosi inventarno številko RF 2001. Muzej ga datira z letnico 1893, podpis spodaj levo pa se bere »Claude Monet 94«. Naslikamo ga v osmih merah ali po vaši meri, s fotografijo dokončanega dela v potrditev pred odpremo.

Rouenska katedrala, portal in stolp Saint-Romain – Claude Monet

Kaj je na platnu?

Levo polovico platna zavzema stolp Saint-Romain, severni zvonik katedrale. Zraste iz spodnjega roba in izgine čez zgornji rob, tako da vrha ne vidimo; ostane visok pokončen zid, zgrajen iz lila, modrosivih in kremastih nanosov, z nekaj toplejšimi rožnatimi lisami visoko zgoraj, kamor pade jutranja svetloba.

Desno od stolpa stoji portal. Velika koničasta arkada je najtemnejše mesto na platnu, nad njo je bleda rozeta kot enakomeren krog, še više pa strm zatrep s stolpiči in kamnito čipko, ki jo slikar sestavi iz samih drobnih pik. Desni rob platna pročelje prereže, tako da drugega zvonika na platnu ni, nebo pa je le ozek kremast pas ob zgornjem levem robu.

Tu je prvi popravek. Naš starejši opis je trdil, da se poleg portala vidi še severni stolp, kakor da je stolp dodatek k portalu. Na platnu je obratno: stolp drži celo levo polovico, portal pa je tisti, ki se ne izide in ga odreže desni rob. To smo preverili na našem posnetku izvirnika in na muzejevi lastni plošči.

Kaj piše na platnu?

Spodaj levo, čez temni kamen ob vznožju stolpa, stoji podpis v tankih temnih potezah. Ime se bere brez težav, Claude Monet, za njim pa sta dve števki, ki ju prav tako preberemo: 9 in 4.

Pogledali smo ga na našem posnetku izvirnika, ki meri 1619 krat 2449 točk, in na plošči, ki jo objavlja muzej. Na obeh je isto. Zapis muzeja o napisih na platnu ne pove ničesar, zato tu ne popravljamo muzeja, ampak povemo le, kaj smo videli.

Zakaj muzej navaja 1893, platno pa nosi 94?

Ker sta to dva različna vira in se razhajata. Muzej delo datira z letnico 1893, brez pridržka in brez razpona, in ta letnica gre tudi v našo razpredelnico; na platnu pa piše 94.

Razhajanje ni posebnost tega platna. Musée d’Orsay hrani pet Monetovih rouenskih katedral in nobene od njih ne datira v leto 1894: dve nosita letnico 1892 in tri letnico 1893. Pri dveh smo isto neskladje na svojih straneh že zapisali, pri sivem vremenu in pri portalu od spredaj; obe platni muzej datira v leto 1892 in obe nosita podpis z letnico 94.

Zakaj se letnici razhajata, ne trdimo, ker tega v zapisu muzeja ni. Povemo obe in povemo, od kod je vsaka. Letnica v razpredelnici je muzejeva, letnica na platnu je slikarjeva.

Kaj o velikosti pravi zapis muzeja?

Delo hrani Musée d’Orsay v Parizu pod inventarno številko RF 2001. Mere objavi v zaporedju višina krat širina, 106,5 x 73,2 cm; naša razpredelnica postavlja širino na prvo mesto, zato tu berete 73,2 x 106,5 cm. Z okvirjem meri 83,8 x 117 cm, prav tako preurejeno.

Tu je drugi popravek. Naš starejši opis je navajal 106 x 73 cm. Ti dve številki nista muzejevi, ampak zaokroženi, in prav v tej obliki ju objavlja Zbirka Wikidata pri geslu Q3820706. Razlika je pol centimetra v višini in dve desetinki v širini, kar je malo; vir pa ni isti in to je tisto, kar šteje.

Kjer se zapis muzeja in zbirka podatkov ne ujemata, obvelja muzej, ker delo hrani in ga je izmeril. V vsem drugem se zbirka z muzejem ujema, pri letnici 1893 in pri številki 1346 v katalogu Wildenstein.

Po čem se to platno loči od svojega dvojčka?

Po uri. Musée d’Orsay hrani dve platni z isto postavitvijo, s portalom in stolpom Saint-Romain, in obe sta iz leta 1893. Naše ima v naslovu muzeja pripis effet du matin ; Harmonie blanche, jutranji učinek in bela harmonija, drugo platno v istem muzeju, RF 2002, pa plein soleil ; Harmonie bleue et or, polno sonce ter modra in zlata harmonija. To drugo prodajamo kot Rouensko katedralo, portal in stolp Saint-Romain v polnem soncu.

Po meri ju skoraj ni mogoče ločiti. Naše meri 73,2 x 106,5 cm, sončno pa 73,5 x 107 cm, torej tri milimetre narazen po širini in pol centimetra po višini. Kdor ju hoče ločiti, mora gledati svetlobo in ne številk: pri nas je kamen bled in hladen, tam pa se modrina umakne zlatu.

Tu je tretji popravek. Naš starejši opis je trdil, da to platno zajame več stavbe kot druga platna iz serije. Preverili smo lahko le pet platen, ki jih hrani ta muzej, in tam trditev drži: dve imata v naslovu muzeja tudi stolp, tri pa samo portal. Serija je večja od teh petih in preostalih nismo šteli, zato trditve o celi seriji ne ponavljamo.

Kako so prišle v Pariz?

Vseh pet katedral ni prišlo v muzej po isti poti in zapis muzeja to pove pri vsakem delu posebej. Štiri med njimi, tudi naša, so v muzej prišle z eno samo zapuščino: legs comte Isaac de Camondo, 1911, torej z zapuščino grofa Isaaca de Camonda.

Peto platno je muzej kupil neposredno od slikarja leta 1907, štiri leta pred to zapuščino in petnajst let potem, ko je bilo naslikano. To je portal od spredaj, v zapisu muzeja Harmonie brune. Zato so rouenske katedrale v Parizu skupaj, čeprav niso prišle skupaj.

Katere druge rouenske katedrale prodajamo?

V naši galeriji Claude Monet se rouensko pročelje ponovi šestkrat in vsakič je drugačna svetloba. Poleg sončnega dvojčka sta tu še dve platni iz iste pariške zbirke, Rouenska katedrala, jutranje sonce pod številko RF 2000 in Rouenska katedrala, sivo vreme pod številko RF 1999, obe brez stolpa v naslovu.

Šesta ni iz Pariza. Rouenska katedrala, portal je iz National Gallery of Art v Washingtonu, pod inventarno številko 1963.10.49, in kaže isto pročelje od bliže.

Kako nastane naša ročno naslikana različica?

Vsako naročilo naslika slikar posebej, z oljem na bombažno ali laneno platno. Take so vse naše slike na platnu, brez tiska in brez strojnega koraka. Ta umetniška slika je zahtevna v kamnu, ki ni nikjer siv: sestavljen je iz lila, modrih, oker in kremastih nanosov, ki se od blizu razpadejo v posamezne pike.

Drugi preizkus je debelina nanosa. Monet je kamen gradil tako gosto, da barva stoji nad platnom in svetlobo lovi že sama površina; če se ta nanos zgladi, pročelje otrpne v risbo. Taka impresionistična slika ne prenese visokega sijaja, zato oljna slika pri nas ostane mat.

Katera mera za katero steno?

Na voljo je osem mer, od 38 x 55 do 120 x 170 cm, in odgovora sta dva. Po velikosti je izvirniku najbližja 70 x 100 cm, 3,2 cm ožja in 6,5 cm nižja od platna v Parizu. Po razmerju stranic je najbližja 38 x 55 cm, pri 1,4474 proti izvirnikovim 1,4549, medtem ko ima 70 x 100 cm razmerje 1,4286.

Odgovora se tu razideta bolj kot pri večini motivov, ker najbližje razmerje pripada najmanjši meri na seznamu. To je podatek o lestvici in ne priporočilo: za sobo srednje velikosti je prava 70 x 100 cm, za visok prostor ali stopnišče 80 x 120 cm, 38 x 55 cm pa je majhna mera, ki jo izberete zaradi cene ali zaradi ozke niše. Kot slika za dnevno sobo motiv deluje, ker je ves v bledih tonih in ne vleče pogleda nase.

Dimenzije po meri, podokvir in okvir

Če želite mero, ki je ni na seznamu, so dimenzije po meri edina pot; pišite nam širino in višino v centimetrih. Platno lahko pride napeto na lesen podokvir ali zvito v tulcu. Okvir ni vključen v ceno; k temu motivu se poda ozka svetla letev, medtem ko širok temen okvir kamen potisne v senco.

Dostava in jamstvo

Izdelava traja dva do tri tedne, pri največjih merah nekaj dni več, ker se mora olje med plastmi posušiti. Napeta platna potujejo v togi škatli, zvita v tulcu. Če delo pride poškodovano ali se opazno razlikuje od potrjene fotografije, ga zamenjamo ali povrnemo ceno. Ročno naslikana kopija ni tovarniški izdelek in majhne razlike v potezi so pričakovane; poškodba ni.

Pogosta vprašanja

Kje je izvirnik?

V Parizu, v Musée d’Orsay, pod inventarno številko RF 2001.

Zakaj je v razpredelnici 1893, na platnu pa 94?

Ker se vira razhajata. 1893 je letnica iz zapisa muzeja, 94 pa letnica, ki jo beremo na platnu.

Je to isto delo kot portal in stolp v polnem soncu?

Ni. To je jutranja različica iste postavitve, pod inventarno številko RF 2001; sončna nosi številko RF 2002.

Kaj pomeni Harmonie blanche?

Bela harmonija. Ta pripis je del naslova, ki ga objavlja muzej, in pove, v kakšni svetlobi je platno naslikano.

Je to tisk?

Ne. Reprodukcija slike nastane pri nas vedno ročno, z oljem na platnu; tiskanih del ne prodajamo.

Katero mero naj izberem?

70 x 100 cm za velikost izvirnika; 38 x 55 cm je po razmerju najbližja, a je hkrati najmanjša na seznamu.

Ali lahko dobim mero, ki je ni na seznamu?

Da. Delo po vaši meri je pri nas običajno in vam da razmerje izvirnika pri kateri koli širini.

Kako delo pripotuje do mene?

Napeto na podokviru v togi škatli ali zvito v tulcu, s sledenjem pošiljke.

Kako visoko naj jo obesim?

Sredina približno 150 cm nad tlemi, ker je platno visoko in spodnji rob ne sme pasti preblizu pohištva.

Je izvirnik naprodaj in koliko je vreden?

Ni naprodaj, ker je del muzejske zbirke. Vrednosti ne navajamo; muzej nobene cene ne zapiše.

Je primerna za darilo?

Je, in če glede mere niste prepričani, obstaja darilni bon, pri katerem obdarjenec izbere sam.

• Motiv. Stolp Saint-Romain čez levo polovico, portal desno od njega, spodaj levo nizka hiša z rdečkasto ponjavo.
• Izvirnik. Olje na platnu, 73,2 x 106,5 cm, 1893; Musée d’Orsay, Pariz, inv. št. RF 2001.
• Naša izvedba. Osem mer; 70 x 100 cm je najbližja po velikosti, 38 x 55 cm po razmerju.
• Vredno vedeti. Muzej datira delo v leto 1893, podpis na platnu pa se bere kot »Claude Monet 94«.