Claude Monet – Rouenska katedrala, sivo vreme

Rouenska katedrala, sivo vreme je ročno naslikana reprodukcija enega od petih rouenskih pročelij, ki jih hrani Musée d’Orsay: portal zapolnjuje vso višino platna, nad njim temni modrovijolična rozeta, ob spodnjem robu pa stojita dve drobni postavi. Neba na platnu ni, kamen sega do zgornjega roba. Izvirnik meri 65,4 x 100,2 cm, je olje na platnu in nosi inventarno številko RF 1999. Muzej ga datira z letnico 1892, podpis na platnu pa beremo kot »Claude Monet 94«. Naslikamo ga v osmih merah ali po vaši meri, s fotografijo dokončanega dela v potrditev pred odpremo.

Rouenska katedrala, sivo vreme – Claude Monet

Kaj je na platnu?

Pročelje rouenske katedrale, gledano od blizu in naravnost. Sredino zavzema veliki portal s strmo zatrepno lopo, pred njo se dviga ozek stolpič, za njim pa se odpira rozeta v modrovijolični barvi, edina res temna ploskev na platnu; pod njo je bled krog ure. Spodaj so troja vrata, srednja visoka in temna, z rjavkasto rumenim poljem vratnice. Levi rob odreže mirnejšo stolpno gmoto, desni gosto rezljano steno. Neba ni: kamen zapolnjuje zgornji rob od leve do desne. Barve so sive z zelenimi in vijoličnimi primesmi, toplo rjava pa ostane samo v senci vhodov.

Zakaj ima delo dve imeni?

Ker mu ju daje muzej sam. V njegovem zapisu stoji »La Cathédrale de Rouen. Le Portail, temps gris ; Harmonie grise« — dve imeni, ločeni z muzejevim podpičjem. Prvo pove, kaj je naslikano in v kakšnem vremenu; drugo pove, kaj je Monet iskal, namreč ubranost ene same barve. Naš naslov sledi prvemu. Obe navajamo v razpredelnici, ker isti muzej hrani še štiri rouenska pročelja in ima vsako svojo ubranost: rjavo, modro, belo ter modro in zlato.

Kako je delo datirano in kaj piše na platnu?

Muzej ga datira z letnico 1892, brez razpona in brez previdnostnega »okoli«. Ob spodnjem robu na levi je podpis, ki ga na veliki fotografiji platna beremo kot »Claude Monet 94«. Muzejski zapis nobenega napisa ne navaja, zato je branje naše. Od treh orsayskih rouenskih platen, ki smo jih doslej odprli, nosita spodaj levo številko 94 obe, ki ju muzej datira v 1892; tisto z letnico 1893 je podpisano na desni in letnice ob podpisu ni mogoče prebrati — opažanje s treh fotografij, ne trditev o celotni seriji.

Kaj pove zapis muzeja o merah?

Delo hrani Musée d’Orsay pod inventarno številko RF 1999. Mere navaja v zaporedju višina krat širina, 100,2 x 65,4 cm; naša razpredelnica postavlja širino na prvo mesto, zato pri nas beremo 65,4 x 100,2 cm. Tokrat se zbirka Wikidata z muzejem povsem ujema — ista letnica, ista inventarna številka, isti meri do desetinke. Tega ne zamolčimo, ker stran brez opombe o razliki in stran, kjer nihče ni primerjal, sta čez mesec dni videti enako.

Volilo grofa Isaaca de Camonda, 1911

O poti tega platna zapiše muzej eno samo vrstico: »Legs comte Isaac de Camondo, 1911«. Verige lastnikov ni, in kjer je muzej ne objavi, je tudi mi ne izmišljamo. Camondo je bil bankir in zbiratelj, čigar volilna zapuščina je v francoske narodne zbirke prinesla več impresionističnih del hkrati — med njimi štiri od petih rouenskih pročelij tega muzeja. Peto, RF 2779, je muzej leta 1907 kupil neposredno od Moneta. To je edini podatek o izvoru, ki ga imamo, in preverljiv je v zapisu vsakega od petih.

Katera od petih rouenskih katedral v Orsayju je naša?

Vseh pet smo prebrali v muzejevih lastnih zapisih. Naša je RF 1999, 65,4 x 100,2 cm. Druge so RF 2000, 63 x 92,2 cm, iz leta 1893; RF 2001, 73,2 x 106,5 cm, 1893; RF 2002, 73,5 x 107 cm, 1893; in RF 2779, 74 x 107 cm, 1892. Po velikosti je najbližja RF 2000, ki je 2,4 cm ožja in 8 cm nižja. Najhitrejši preizkus pa ne potrebuje merilnega traku: naše razmerje stranic je 0,653, vsa štiri druga pa ležijo med 0,683 in 0,692, zato je naše od petih najbolj podolgovato — nobeno drugo ni tako visoko glede na svojo širino, in prav zato na njem ni neba. Pri nas je RF 2000 Rouenska katedrala, jutranje sonce, RF 2779 pa Rouenska katedrala, portal od spredaj; obe imata nad pročeljem kos neba.

Šest rouenskih katedral v naši galeriji

V galeriji Claude Monet prodajamo šest Monetovih rouenskih pročelij. Poleg tega platna in obeh zgoraj imenovanih so to še tri: Rouenska katedrala, portal in stolp Saint-Romain; Rouenska katedrala, portal in stolp Saint-Romain v polnem soncu; in Rouenska katedrala, portal.

Kako nastane naša ročno naslikana različica?

Vsako naročilo naslika slikar posebej, z oljnimi barvami na bombažno ali laneno platno. Slika na platnu pri nas nastane brez tiska, brez prenosa in brez strojnega vmesnega koraka. Ta motiv je zahteven, ker v njem skoraj ni čistih barv: vse je siva, ki se nagiba zdaj v zeleno, zdaj v vijolično, in črna bi kamen sesedla v enoten madež. Podslikava zato ostane svetla, senca pa nastane s hladnimi lazurami. Druga zahtevnost je zrnatost — pročelje je zgrajeno iz tisočev kratkih potez in vsaka mora ostati vidna, sicer okras izgine in ostane stena. Vsaka oljna slika, ki zapusti našo delavnico, je zato nekoliko svoja.

Tega ne vemo in si ne izmišljamo razlage. Muzejski zapis napisa na platnu sploh ne omenja, zato je branje naše, s fotografije.

Katera mera za katero steno?

Na voljo je osem mer, od 40 x 60 do 120 x 180 cm, in ena je nenavadno blizu izvirniku: 65 x 100 cm je le 4 mm ožja in 2 mm nižja od platna v Parizu. Po razmerju stranic je ista mera prav tako najbližja, 0,650 proti 0,653. Prizor je ozek in visok in dobro deluje med dvema oknoma. Kot umetniška slika v veži deluje 50 x 80 cm, kot slika za dnevno sobo pa 80 x 120 cm.

Kako visoko obesiti sliko: sredina naj bo približno 145 cm nad tlemi, pri pokončnem in visokem platnu pa raje malo nižje kot višje.

Izdelava po meri, podokvir in okvir

Če želite razmerje izvirnika natanko, je slika po meri edina pot: pošljite širino in višino v centimetrih. Platno je lahko napeto na lesen podokvir in pripravljeno za obešanje, lahko pa ga pošljemo zvito v tulcu, če ga boste dali uokviriti sami; okvir ni vključen v ceno. Pri tem prizoru se dobro obnese ozek okvir v temnem lesu ali v topli sivini, širok zlat pa sivino potisne v umazan ton. Z muzejevim okvirjem celota meri 78,9 x 113,2 cm.

Dostava in jamstvo

Izdelava traja praviloma dva do tri tedne, pri največjih merah nekaj dni dlje, saj mora olje med plastmi presušiti. Napeta platna pošiljamo v trdi škatli z zaščitenimi vogali, zvita pa v tulcu. Če delo prispe poškodovano ali če se občutno razlikuje od potrjene fotografije, ga zamenjamo ali povrnemo kupnino. Ročno naslikana kopija ni tovarniški izdelek in majhna odstopanja v potezi so pričakovana; poškodba ali napačen motiv pa nista.

Če slike ne izbirate zase in ne veste, katera velikost bo prava, je na voljo darilni bon: prejemnik sam izbere velikost in motiv.

Pogosta vprašanja

Kje je izvirnik?

V Parizu, v Musée d’Orsay, pod inventarno številko RF 1999, kamor je leta 1911 prišel s Camondovim volilom.

Iz katerega leta je slika?

Muzej jo datira v leto 1892 in to letnico navajamo tudi mi.

Zakaj je Monet katedralo v Rouenu naslikal tolikokrat?

Ni ga zanimala stavba, temveč svetloba na njej. V letih 1892 in 1893 je zahodno pročelje naslikal približno tridesetkrat, ob različnih urah in v različnem vremenu, pri čemer je delal na več platnih hkrati in jih menjaval, ko se je svetloba spremenila. Dokončal jih je leta 1894 v ateljeju.

Kolikokrat je Monet naslikal katedralo v Rouenu?

Več kot tridesetkrat, v letih 1892 in 1893; 28 platen kaže zahodno pročelje. Dokončal jih je v ateljeju leta 1894, dvajset pa jih je maja 1895 izbral za razstavo pri Durand-Ruelu v Parizu.

• Motiv. Portal rouenske katedrale od blizu in naravnost, brez neba: kamen do zgornjega roba in nad vhodom temna modrovijolična rozeta.
• Izvirnik. Olje na platnu, 65,4 x 100,2 cm, 1892; Musée d’Orsay, inv. št. RF 1999, volilo grofa Isaaca de Camonda 1911.
• Naše. Osem mer; 65 x 100 cm je od izvirnika oddaljena 4 mm v širino in 2 mm v višino.
• Vredno vedeti. Muzej datira platno v 1892, podpis na njem pa beremo kot »Claude Monet 94«; navedemo oboje in vir vsakega.