Claude Monet – Sena pri Givernyju

Sena pri Givernyju je ročno naslikana reprodukcija Monetovega platna iz washingtonske National Gallery of Art: v megleno jutro se desno od sredine dviga velika okrogla krošnja, ki se v mirni vodi ponovi navzdol, levo stoji nižji pas dreves, nebo in gladina pa sta iz iste bledo kremne in rožnate barve, tako da se rob med njima komaj vidi. Izvirnik meri 100,5 x 81,5 cm, je olje na platnu in nosi inventarno številko 1963.10.180. Muzej ga datira v leto 1897, podpis spodaj levo pa se glasi »Claude Monet«, brez letnice. Naslikamo ga v osmih merah ali po vaši meri, s fotografijo dokončanega dela v potrditev pred odpremo.

Sena pri Givernyju – Claude Monet

Kaj je na platnu?

Megleno jutro na reki. Desno od sredine se dviga velika okrogla krošnja iz kratkih potez v modrozeleni, rjavkasti in blago rumeni barvi; pod njo se v vodi ponovi navzdol, malo temnejša in bolj razpotegnjena. Levo stoji nižji pas dreves v modrikasti in zeleni, ki se prav tako podvoji.

Nebo nad vsem tem in gladina pod vsem tem sta naslikana z istimi dolgimi, rahlo ukrivljenimi potezami v bledi kremni in rožnati barvi. Prav zato roba med njima skoraj ni: kjer bi pričakovali obalo, je le mesto, kjer se poteze obrnejo. Barvna lestvica je ozka in na platnu ni nobene postave, nobene stavbe in nobenega čolna.

Muzej objavi svoj opis dela in v njem imenuje isto: zaobljene, pernate krošnje, zrcaljene v mirni gladini, največje drevo desno od sredine, obzorje čez sredino platna ter nebo in njegov odsev v daljših ukrivljenih potezah pergamentno bele in blede školjkasto rožnate. Kar berete zgoraj, je naše branje muzejevega posnetka pri 9119 krat 7359 točkah, in ujema se z opisom, ki ga objavi muzej sam.

Kaj piše na platnu?

Spodaj levo, v bledi gladini, stoji podpis v modrih potezah: Claude Monet. Letnice za njim ni.

Muzej ga navaja natanko tako, z besedami »spodaj levo: Claude Monet«, in nobene letnice ne doda. To je vredno omeniti, ker platno iz iste skupine in istega leta, ki visi v Chicagu, letnico ima: tam je zapisano »Claude Monet 97«. Pri tem platnu torej letnice ne postavlja slikar, ampak zapis muzeja.

Kaj o delu pove zapis muzeja?

Delo hrani National Gallery of Art v Washingtonu pod inventarno številko 1963.10.180. Mere objavi v zaporedju višina in širina, 81,5 in 100,5 cm; naša razpredelnica postavlja širino na prvo mesto, zato tu berete 100,5 x 81,5 cm. Z okvirjem navede 102,6 x 121,6 x 9,5 cm, pripis se glasi Chester Dale Collection, delo pa je razstavljeno v dvorani 80 v pritličju zahodne stavbe.

V katalogu raisonné Daniela Wildensteina nosi številko 1494. Muzej na svoji strani navede tudi oznako Wikidata Q20190589 — torej isti zapis, ki smo ga sami našli po inventarni številki in zbirki, preden smo muzejsko stran sploh odprli. Ta zapis navaja isto letnico in isti meri, zato med viroma ni razhajanja; povemo to, ker sta molk o razhajanju in neopravljeno preverjanje na strani na pogled enaka.

Čez katere roke je platno šlo?

Muzej objavi celotno verigo lastnikov in jo navajamo tako, kot jo navaja on. Platno je slikar prodal Jamesu F. Suttonu iz New Yorka, ki je umrl leta 1915; po dedovanju je prešlo na njegovo ženo. Na Suttonovi dražbi pri American Art Association v New Yorku, 26. oktobra 1933, je bilo prodano pod številko 72.

Tam ga je za Chesterja Dala kupil George Roberts. Dale, ki je živel med letoma 1882 in 1962, ga je leta 1963 z volilom prepustil muzeju. Za zadnji člen muzej navede svoj vir: kopije Dalovih papirjev v kustosovih mapah muzeja.

Kaj se je zgodilo 26. oktobra 1933?

Na Suttonovi dražbi tistega dne so se prodala vsaj tri platna, ki jih prodajamo tudi mi, in vsa tri so pozneje končala pri istem zbiralcu in v isti zapuščini. To ni sklep, ampak vsota treh muzejskih zapisov: to platno kot številka 72, Bregovi Sene pri Vétheuilu kot številka 48 in Rouenska katedrala, portal kot številka 58.

Prvi dve je Dale dobil takoj, tretjo pa je na dražbi kupil Wilbur L. Cummings in mu jo prodal leta 1935. Vse tri so v muzej prišle z istim volilom leta 1963. Kdor si ogleda naše tri strani, bere isti dan v treh zapisih treh različnih del.

Muzej objavi tudi, kje delo visi: dvorana 80 v pritličju zahodne stavbe. V isti dvorani sta po njegovih zapisih še dve platni, ki ju prodajamo — vétheuilsko delo zgoraj in Vrbe, ki jih muzej prav tako datira v leto 1880. Tri platna v eni sobi, tri leta in dve zapuščini; navajamo jih, ker je to podatek muzeja in ne naša razporeditev.

Koliko platen je v jutranji skupini iz leta 1897?

Koliko jih je, ne trdimo, ker tega v zapisu muzeja ni. Trdimo pa, kar je zapisano: Art Institute of Chicago hrani Bras de Seine près de Giverny iz istega leta 1897, meri 92,7 x 89,9 cm, je olje na platnu in je podpisano spodaj levo »Claude Monet 97«.

Naši dve strani iz tega kroga sta Jutro na Seni pri Givernyju in to platno. Obe kažeta isto: ozko lestvico, megleno gladino in drevesa, ki rastejo navzdol prav tako trdno kot navzgor.

Zakaj je to delo pomembno?

Ker odstrani skoraj vse. Na platnu ni postave, ni stavbe in ni čolna; ostaneta samo drevesna masa in njena ponovitev na vodi, v barvni lestvici, ki je od bledo kremne do modrozelene ožja kot pri večini slikarjevih del. Taka impresionistična slika ne pripoveduje ničesar in vse stavi na svetlobo.

Devetindvajset let prej je isti slikar ob isti reki naslikal Na bregu Sene pri Bennecourtu, kjer sta na platnu še ženska, vas in čoln, izvirnik pa meri 100,7 x 81,5 cm — dva milimetra širše od tega. Ista reka, skoraj ista velikost, in med njima je izginilo vse, kar ni voda in odsev.

Tretja stvar je meja. Ker sta nebo in voda iz iste barve, gledalec obzorja ne vidi kot črte, ampak ga sklepa iz smeri potez. Reprodukcija slike te vrste je zato v celoti odvisna od poteze in ne od risbe.

Kako nastane naša ročno naslikana različica?

Vsako naročilo naslika slikar posebej, z oljem na bombažno ali laneno platno. Take so vse naše slike na platnu, brez tiska in brez strojnega koraka. Ta umetniška slika je zahtevna prav v tem, česar ni: nebo in gladina morata ostati iz iste barve, a v različni smeri poteze, sicer se platno razpade na dva pasova in megla izgine.

Drugi preizkus je krošnja. Modrozelene, rjavkaste in rumene poteze se ne smejo zliti v enotno maso, sicer drevo postane silhueta. Taka oljna slika ne prenese visokega sijaja, zato naša ostane mat. Ročno naslikana kopija ne poskuša biti kopija do potankosti; dve platni iste velikosti se vedno razlikujeta v potezi.

Katera mera za katero steno?

Na voljo je osem mer, od 45 x 38 do 150 x 120 cm. Po velikosti je izvirniku najbližja 90 x 70 cm, torej 10,5 cm ožja in 11,5 cm nižja. Po razmerju sta najbližji 50 x 40 cm in 150 x 120 cm, obe pri 1,2500 proti izvirnikovim 1,2331; 60 x 50 in 120 x 100 sta pri 1,2000 nekoliko dlje.

Za veliko steno ostane 150 x 120 cm, ki je hkrati ena od dveh mer z najbolj zvestim razmerjem. Ker je lestvica tiha in v njej ni močnega poudarka, slika za spalnico deluje tudi tam, kjer bi bil barvit motiv odveč. Vse mere so navedene pri izdelku v naši galeriji Claude Monet.

Dimenzije po meri, podokvir in okvir

Za mero, ki je ni na seznamu, so dimenzije po meri edina pot; pišite nam širino in višino, razmerje izvirnika pa ohranimo. Platno napnemo na lesen podokvir. Okvir ni vključen v ceno; muzejev meri 121,6 x 102,6 cm in je 9,5 cm globok.

Dostava in jamstvo

Izdelava traja dva do tri tedne, pri največjih merah nekaj dni več. Delo pripotuje napeto na podokviru v togi škatli ali zvito v tulcu, s sledenjem pošiljke. Če pride poškodovano ali se opazno razlikuje od potrjene fotografije, ga zamenjamo ali povrnemo ceno. Majhne razlike v potezi so pri ročnem delu pričakovane; poškodba ni.

Pogosta vprašanja

Kje je izvirnik?

V Washingtonu, v National Gallery of Art, pod inventarno številko 1963.10.180, v dvorani 80.

Koga ali kaj prikazuje?

Nikogar. Na platnu so drevesa ob Seni pri Givernyju, njihov odsev in megla; postav ni.

Je Bras de Seine près de Giverny isto delo?

Ni. To je platno iz istega leta v Chicagu, meri 92,7 x 89,9 cm in je podpisano z letnico 97.

Je to tisk?

Ne. Pri nas nastane vedno ročno, z oljem na platnu; tiskanih del ne prodajamo.

Katero mero naj izberem?

90 x 70 cm, če vam je pomembna velikost izvirnika, in 150 x 120 cm, če vam je pomembno razmerje pri veliki sliki.

Ali lahko dobim mero, ki je ni na seznamu?

Da. Delo po vaši meri vam da razmerje izvirnika pri kateri koli širini.

Kako delo pripotuje do mene?

Napeto na podokviru v togi škatli ali zvito v tulcu, s sledenjem pošiljke.

O čem je to delo v enem stavku?

O jutru, v katerem se meja med vodo in nebom izgubi.

Je izvirnik naprodaj in koliko je vreden?

Ni naprodaj: je v muzejski zbirki, prišlo je z volilom leta 1963. Vrednosti ne ocenjujemo.

Kako visoko naj ga obesim?

Sredina približno 150 cm nad tlemi, tako da krošnja ostane v višini oči.

Je primerno za darilo?

Je, in če niste prepričani o meri, obstaja darilni bon, s katerim izbere obdarjeni.

• Motiv. Megleno jutro na Seni pri Givernyju: velika okrogla krošnja desno od sredine, njen odsev v mirni vodi, nebo in gladina iz iste bledo kremne barve.
• Izvirnik. Olje na platnu, 100,5 x 81,5 cm, 1897; podpisano spodaj levo Claude Monet, brez letnice; National Gallery of Art, Washington, inv. št. 1963.10.180.
• Naše. Osem mer; 90 x 70 cm je najbližja po velikosti, 50 x 40 in 150 x 120 po razmerju.
• Dobro je vedeti. Platno je bilo prodano na Suttonovi dražbi 26. oktobra 1933 pod številko 72; isti dan sta se prodali še dve deli, ki ju prodajamo.